Valvasorjeva krožna pot

Pot vodi po obronkih nekdanjih Valvasorjevih posesti.
Za varno in udobno hojo sta potrebni primerna pohodniška obleka in obutev.

Krožna pot po obronkih posesti gradu Bogenšperk

Ob prodaji graščine Črni potok leta 1689 je bila v kupoprodajni pogodbi opredeljena meja med gospoščinama Bogenšperk in Črni Potok, v kateri so bili opisani kraji v okolici gradu Bogenšperk, sedaj povezani v krožno pot, ki se jo lahko prehodi v treh urah. Pot je podaljšana od nekdanje graščine Sela do ostankov dvorca Slatna. Pohodniki naj se držijo označenih poti, ceste in kolovozov. Korak lahko zastavite kjerkoli ob opisani poti in se vrnete na izhodišče, vendar je morda najbolj primerno začeti pri gradu Bogenšperk in se tja polni vtisov tudi vrniti.

Izhodišče Valvasorjeve poti je parkirišče pred gradom Bogenšperk. Ime je dobil po plemenitih Wagnih, ki so ga zgradili verjetno že v 15. stoletju. Pot vodi preko parkirišča in nato čez cesto do oznake za pešpot na Javorje in Leskovico. To je markirana Badjurova krožna pot, ki poteka na tem delu iz Kostrevnice proti Obolnem.

Do Leskovice pelje pot mimo Tičnice, vzpetine na desni strani tik nad vasjo, ob poti pa je kapelica s klopjo, kjer si lahko malo oddahnemo in se ozremo po lepi pokrajini. Križišče pod Leskovico je bilo že v Valvasorjevem času kraj, od koder so vodile poti na Dolenjsko, Vrata, Javorje in v Stično. Naša pot se nadaljuje okoli deset metrov po asfaltirani cesti proti Javorju, nato pa zavije desno mimo hleva navzdol po utrjeni gozdni cesti. Čez deset minut pridemo do razcepa in vidimo daljnovod. Na levo se pride na Riharjevec, desno pa do stebra daljnovoda, kjer je prava smer za Črni potok.

Pri tem stebru vodi pot desno od njega v gozd oziroma naravnost izpod daljnovoda in navzdol v smeri Črnega potoka.

Ta predel gozda se imenuje Dobovec. Pot postaja vedno bolj razrita od vode, zato moramo biti pri hoji previdni. Paziti je potrebno, da se držimo smeri navzdol.

Med potjo se pred potočkom odpre jasa in na levi strani zagledamo cerkev sv. Križa v kraju Brezje nad Črnim potokom. Navzdol na levi zagledamo potoček, ki ima več pritokov, enega prečkamo in potem nadaljujemo pot ob potoku navzdol do gradu Črni potok, ki je bil do leta 1689 v lasti Valvasorja. Ko pridemo iz gozda zagledamo hiše pod gradom Črni potok.

Pod gradom vodi kolovozna pot nas pripelje do asfaltirane ceste Šmartno – Bogenšperk, kjer zavijemo navzdol po cesti mimo nekdanjega mlina, kjer prečkamo Črni potok. Nato nadaljujemo po asfaltirani cesti do prvega kolovoznega odcepa na desno. Hodimo v smeri naravnost, nato pa desno navzgor do nekdanje graščine Sela.
Od lipe do nekdanjega dvorca Slatna gremo desno od gozdička naravnost do domačije Regali, kjer se odpre pogled na Šmartno. Na levi vidimo sedanjo cerkev sv. Martina, kjer je nekoč stala manjša, zgrajena po letu 1511, kjer sta se dne 10.7.1672 poročila Janez Vajkard Valvasor in Ana Rozina Grafenweger

Nato se spustimo po cesti navzdol, levo vidimo zgradbe nekdanje usnjarne in pridemo do ceste Šmartno - Kostrevnica. Še sto metrov levo po cesti in nato desno v smeri opuščene mesarije. Od tu do nekdanjega gradu, ki je bil med vojno požgan je po Levstikovi poti približno tristo metrov. Ob robu gozdička na desni je osamljen nagrobni križ in levo ostanki nekdanjega dvorca Slatna, od koder je bila prva žena Janeza Vajkarda Valvasorja, Ana Rosina Grafenweger. Mlada nevesta mu je prinesla zajetno doto s katero sta s pomočjo posojila kupila gospoščine Bogenšperk, Lihtenberk in Črni potok.

Malo se sprehodimo naokoli in najdemo opuščeno hišico na mestu, kot jo kaže litografija iz Slave vojvodine Kranjske. Od med vojno požganega gradu se vidijo le ostanki grajskega parka ter škarpa s stopniščem. Potem se moramo vrniti nazaj do lipe na Selah, in sicer po isti poti, ki nas je pripeljala na Slatno.

Pri nekdanji graščini Sela je še pred leti stala mogočna lipa z osemnajstimi vrhovi. Dva je odlomila strela, v votlem delu drevesa so obiskovalci večkrat zakurili ogenj. Lipa je kazala žalostno podobo in obstajala je nevarnost, da se nenadoma podre, zato jo je lastnik zemljišča podrl. Po ljudskem izročilu naj bi imeli grajski na lipi plesišče in res je bilo vidno tako, saj je iz razvejanega dela izraslo strmo navzgor osemnajst vrhov.
Do zgraditve Južne železnice je bilo v gradu upravno središče za Litijo in Šmartno. Graščina je propadala, ljudje so ves gradbeni material porabili za gradnjo hiš, zato o njej danes ni več sledu. V gozdu za lipo najdemo le še ostanke vodnjaka. V bližnji okolici Šmartnega so bili poleg opisanih še gradovi na Rojah in pozneje na Grmačah, v Litiji in na Grbinu.

Pot se v gozdu kmalu razcepi v tri smeri in gremo rahlo desno pod Velikim Oblakom, kjer vidimo tudi staro oznako za grad Bogenšperk. Kolovoz se večkrat razcepi zato se držimo desne smeri proti domačiji Plankar.

Od lipe na Selih do tu je bilo 25 minut zmerne hoje. Pešpot gre naravnost, levo od glavne ceste, kjer se začne trim steza pod gradom, leva pot pa nas vodi med komaj opaznimi ostanki nekdanjega gradu Lihtenberk do obnovljene kapelice na mestu propadlega gradu. Kapelo so sezidali Windischgrätzi leta 1886. Letnica je bila v vsekana v kamnu (popis podružničnih cerkva in kapel 20.9.1954, Šmarski dekan Anton Gornik). Ob poti tik pred ruševinami gradu je usek, kjer je bil nekdaj grajski vodnjak oziroma izvir.
Od kapelice vodi pot navzgor do gradu Bogenšperk, ki je vreden ogleda prav tako tudi lipov drevored in učna pot.

Od kapelice vodi pot navzgor do gradu Bogenšperk, ki je vreden ogleda prav tako tudi lipov drevored in učna pot.

Viri: Dr. Boris Golec – raziskave Valvasorjevih prednikov in potomcev. Odkritje originalnega urbarja Valvasorjevih posesti. Helena Hauptman OD VERNEKA DO OBLE GORICE gradovi in graščine v občini Litija. (nekdanje skupne občine) Jubilej župnijske cerkve sv. Martina 2001. Popis cerkva in kapel, dekan Šmarski, Anton Gornik 1954. Izpeljava ideje o poti glede na zgodovinska dejstva in avtor zloženke, Jože Sinigoj Javni zavod Bogenšperk, maj 2014