Šmartno pri Litiji se v znanih pisnih virih prvič pojavi leta 1345, ko se poleg cerkve omenja tudi njen vikar. V naslednjih stoletjih je imelo vlogo pomembnega gospodarskega, upravnega, verskega in šolskega središča. V cerkvenem oziru je sprva sodilo v okvir pražupnije Šentvid pri Stični, iz katere se je kot vikariatna župnija izločilo že v 14. stoletju in bilo od leta 1389 skupaj z matično župnijo priključeno cistercijanskemu samostanu v Stični. Naslednji mejnik v razvoju je bil povzdig v župnijo, do katerega je verjetno prišlo v začetku 15. stoletja.

Stara gotska cerkev je sčasoma postala premajhna, zato je v drugi polovici 19. stoletja začela zoreti ideja o gradnji nove. Načrte zanjo sta pripravila priznana arhitekta Raimund Jeblinger in Adolf Wagner, osnovo denarnih sredstev pa je v svoji oporoki zagotovil nekdanji šmarski župnik in dekan Josip Burger. Gradnjo je nadzoroval znani industrialec Gustav Tönnies, domačini pa so proizvedli in navozili ves gradbeni material, tudi 1.050.000 kosov opeke. Po dobrih dveh letih so bila dela končana, slovesna posvetitev nove cerkve je bila 15. septembra 1901.

Pri opremljanju cerkve so poleg domačih obrtnikov sodelovali tudi uveljavljeni mojstri iz Ljubljane in drugih krajev. Med domačini sta izstopala Josip Izgoršek, ki je izdelal vsa vhodna vrata in klopi, in Anton Verbajs, ki je opravil ključavničarska dela. Za kamnoseške storitve je poskrbel znani ljubljanski kamnosek Feliks Toman, talne keramične ploščice pa so bile naročene pri podjetju Barta et Tychi iz Prage. Notranjost krasijo čudovite poslikave ljubljanskega slikarja Antona Jebačina, naslikane v letih 1911–1913. Iz stare cerkve so se ohranili štirje nagrobniki in sklepniki na svodu nad glavnim oltarjem in stranskim prostorom.

 

Voden ogled je možen za skupine po predhodni najavi. Za vse informacije smo Vam na voljo na telefonskih številkah 01 898 78 67 in 041 703 992 ter na elektronskem naslovu