Javni zavod Bogenšerk ------ Bogenšperk 5 1275 Šmartno pri Litiji SLOVENIJA
Tel: +386 1 898 76 64 ----- Fax: +386 1 898 78 67
PRIREDITVE
Tel: +386 1 898 76 64 ----- Fax: +386 1 898 78 67
PRIREDITVE
Ob obletnici Valvasorjeve tiskarne odprtje grafične razstave Lirični svetovi Janka Orača
Z odprtjem razstave uveljavljenega slovenskega grafika Janka Orača je Javni zavod Bogenšperk obeležili 335. obletnico ustanovitve Valvasorjevega grafičnega zavoda z bakroreznico in tiskarno na gradu.
Valvasorjeva bakroreznica in tiskarna za bakroreze je bila prva te vrste na slovenskih tleh zato predstavlja tudi začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem. Valvasor se je ustanovitve grafične delavnice lotil iz preprostega razloga. V njegovem času namreč na Kranjskem ni bilo tiskarskega podjetja, ki bi moglo pripraviti slikovno gradivo za njegova načrtovana topografska dela. Rezultat Valvasorjeve tiskarne so tako domala vsi bakrorezi, ki so odtisnjeni v njegovih knjigah. V 11 letnem delovanju grafičnega zavoda so na Bogenšperku nastali 3 zemljevidi, izšlo je 7 njegovih knjig, zadnji dve, Topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške in Slava vojvodine Kranjske pa sta bili natisnjeni v Nurenbergu.
Pri opisu Valvasorjevega grafičnega zanimanja ne smemo pozabiti na njegovo izjemno zbirko grafičnih listov (preko 8000), ki jih je nakupil po Evropi in dopolnil z grafikami domačih, bogenšperših umetnikov, in jih leta 1685 tematsko uredil ter dal vezati v 18. zvezkov velikega formata. Zbirka je bila del njegove izjemne knjižnice, danes pa originale hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici. Leta 2008 je pod okriljem Valvasorjeve fundacije pri SAZU izšla faksimilirana izdaja Valvasorjeve grafične zbirke z imenom Iconotheca Valvasoriana. S propadom grafičnega podjetja in prodajo knjižnice se je na Bogenšperku za več sto let končal razcvet grafične umetnosti.
Z lanskoletno razstavo g. Hama Čaverka in letošnjo razstavo g. Janka Orača se na gradu vračamo h koreninam tovrstne umetnosti pri nas. Razstava Lirični svetovi z različno uporabo tehnik poudarja specifičnost umetniške grafike kot medija in didaktično predstavi vso umetniško širino, ki jo nudi grafika kot ena od vej likovne umetnosti. Na razstavi tako vidimo tri osnovne grafične tehnike: visoki, globoki in ploskovni tisk. Večina del, ki jih predstavljamo na razstavi, je nastala konec lanskega leta ali letos.
Ob pripravah razstave se je v Javnem zavodu Bogenšperk porodila ideja, da po Valvasorjevem zgledu na gradu znova začnemo grad-iti novo grafično zbirko. G. Orač je za zbirko velikodušno prispeval prve tri grafike. Zbirko bomo vsako leto dopolnjevali zato verjamemo, da bo skozi leta Grafična zbirka Bogenšperk postala zgledna naslednica Iconothece Valvasoriane. Tako Bogenšperk zopet postaja pomemben center grafične umetnosti pri nas.
Razstava bo na ogled do 11. 6. 2013 v odpiralnem času gradu. Vstop v grad je vsako polno uro. Vabljeni.
Valvasorjeva dela zopet na Bogenšperku
November je bil na gradu Bogenšperk v znamenju knjige. Na Valvasorjev dom se je vrnila originalna topografije Koroške, premierno smo gostili predstavitev prevoda tretjega dela Slave vojvodine Kranjske.
V Valvasorjevi grafični delavnici na gradu Bogenšerpk je nastalo sedem del: tri umetniška in štiri topografsko-zgodovinska dela. Na Bogenšperku je napisal tudi izjemno Slavo vojvodine Kranjske, ki je tako kot Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa (Topografija Koroške) izšla v Nürnbergu. Njegov opus je za slovensko kulturo in znanost izjemnega pomena, žal pa se je do letošnjega leta grad ponašal le z dvema originaloma: Slava vojvodine Kranjske (1689) in Prizorišče človeške smrti v treh delih (1682).
V letošnjem letu, ko praznujemo 370. obletnico Valvasorjevega rojstva, se je Javnemu zavodu Bogenšperk ponudila priložnost za odkup še ene Valvasorjeve originalne knjige in sicer topografije Koroške (Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa - Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške, Nürnberg, 1688). Z vsebino in grafičnimi podobami knjiga predstavlja prvovrsten in edinstven zgodovinski vir. Danes je originalni izvod knjige izjemno redek, predvsem pa neprecenljiv za kraj, kjer je nastal. Knjigo je v Avstriji našla ga. Stanka Golob, sodelavka Trubarjevega antikvariata. Nakup, knjige so omogočili Valvasorjevi meceni: Občina Domžale, Tomaž Čeč, Občina Šmartno pri Litiji in Javni zavod Bogenšperk.
Podrobneje so Valvasorjevo topografsko delo, na slovesnosti ob vrnitvi knjige na grad Bogenšperk, predstavili dr. Avguštin Malle, zgodovinar in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, dr. Anja Dular, vodja knjižnice v Narodnem muzeju Slovenije in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. Kulturni večer so s svojimi nastopi dopolnili Zasavski rogisti in Ženska vokalna skupina Lipa Litija.
Po prvem in drugem delu tudi tretji del Slave vojvodine Kranjske v slovenskem jeziku.
Javni zavod Bogenšperk, kot častni pokrovitelj prevoda Slave vojvodine Kranjske, je 24. novembra 2011, na večer pred uradnim izidom tretjega dela Slave vojvodine Kranjske, skupaj z izdajateljem, Zavodom Dežela Kranjska, pripravil prvo javno predstavitev tretjega dela prevoda Slave. S predajo prvega izvoda knjige gradu Bogenšperk smo na gradu tako sklenili tudi vrsto prireditev posvečenih 370. obletnici rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja.
Tretji del prevoda Slave vojvodine Kranjske sestavljajo deveta, deseta in enajsta knjiga. Tretji del tako obravnava ustavo in upravo, sodstvo in plemstvo Kranjske, prinaša zgodovino vojvod in deželnih knezov. Najbolj znamenita in obširna pa je »knjiga gradov«, ki prinaša topografske opise kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov po abecednem redu. Knjigo je na gradu predstavila prevajalska ekipa na čelu z družino Debenjak.
Dejstvo, da smo Slovenci po več kot 320 letih dobili zdaj že tretji del slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske, ki bo dokončno prevedena jeseni 2012, nas navdaja s ponosom in optimizmom. Z optimizmom zato, ker bo tako častitljivo in veliko delo končno na voljo vsem slovensko govorečim, in s ponosom, ker vsi odzivi na prva dva dela prevoda kažejo, da se bo s tem prevodom neizmerno povečala tudi prepoznavnost in zgodovinska vloga Janeza Vajkarda Valvasorja in gradu Bogenšperk med Slovenci.
Grad Bogenšperk s takimi dogodki – pridobivanje originalov Valvasorjevih del (Prizorišče človeških smrti, Topografija Koroške, Slava vojvodine Kranjske), prvih izvodov faksimilov in prevodov (Iconotheca Valvasoriana, Slava vojvodine Kranjske, Velika grbovna knjiga,…) ter projektom prenove gradu in vzpostavitve Valvasorjevega središča – ponovno postaja to, kar je v 17. stoletju že bil – znanstveno-raziskovalni in kulturni center na najvišjem nivoju.
Javni zavod Bogenšperk
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŠMARTNO PRI LITJI
SMO PRAZNOVALI NA MARTINOVEM SEJMU
Že tradicionalno se je sejem domače in umetnostne obrti ter kulinaričnih in zeliščarskih posebnosti okolja odvijal na Staretovem trgu ob šmarski cerkvi sv. Martina. Ob zaključku sejma se je na trgu pred Šmarsko cerkvijo odvijal krst mošta in veselo druženje z ansamblom Sreča. Sejem je ob podpori Občine Šmartno pri Litiji pripravil Javni zavod Bogenšperk, martinovanje na trgu pa Vinogradniški društvo ŠTUC.
NOČ ČAROVNIC NA GRADU BOGENŠPERK
Zadnjo noč v mescu oktobru sta čarovnici v muzejski zbirki vraževerje na Valvasorjevem gradu Bogenšperk dobili veliko obiskov svojih čarovniških sorodnic. 
Kot že mnogo let do sedaj, se je tudi letos preko 1000 čarovnic in čarovnikov, povem običajnih obiskovalcev gradu ter drugih bitij podzemlja zopet zbralo na gradu Bogenšperk. V ustvarjalnih delavnicah so izdelovali papirnate bučke, lovilce sanj, netopirje, mačke, slikovite pobarvanke in vrsto umetniško izrezljanih buč. Najbolj glasne čarovnice in čarovniki so v kleti, ki so jo tudi to leto začarali sodelavci Mladinskega centra Litija, tekmovali za »najboljši čarovniški krik«. Svojo obraz so obiskovalci lahko začarali v delavnici poslikave obraza in se tako odpravili na ogled gradu, ki v svojih zbirkah pripoveduje tudi zgodbo o vraževerju in čarovniških procesih v času Janeza Vajkarda Valvasorja.
Ko se je noč spustila na grad, so čarovnice pokazale svoje veščine in izbrale »naj coprnico bogenšperško«, ki je to leto postala mlada čarovnica Tiara. Razglasili smo najlepše izrezljano bučo, si ogledali predstavo Sneguljčica, ki jo je zaigralo Družinsko gledališče Kolenc ter srednjeveško magično predstavo čarodeja Saturna. Pestrost večera so na grajski tržnici dopolnili ponudniki domače in umetnostne obrti ter kulinaričnih in zeliščarskih posebnosti območja ob gradu. Ob koncu je zagorela grmada, ki je pregnala večerni mraz, sledilo je le še povabilo, da se srečamo zopet drugo leto.
Kolenc ter srednjeveško magično predstavo čarodeja Saturna. Pestrost večera so na grajski tržnici dopolnili ponudniki domače in umetnostne obrti ter kulinaričnih in zeliščarskih posebnosti območja ob gradu. Ob koncu je zagorela grmada, ki je pregnala večerni mraz, sledilo je le še povabilo, da se srečamo zopet drugo leto.
GOSTOVANJE POTUJOČE RAZSTAVE:
NAČRT PRENOVE GRADU BOGENŠPERK
NAČRT PRENOVE GRADU BOGENŠPERK
Razstava, ki predstavlja NAČRT PRENOVE GRADU BOGENŠPERK je od 4. do 6. oktobra 2011 gostovala v okviru 17. slovenskega festivala znanosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sledila je njena postavitev in predstavitev v avli Občine Litija.
Na gradu pa smo v nedeljo 16. oktobra prisluhnili koncertu ljudskih pevcev in godcev v organizaciji JSKD Litija.
SAMO EN CVET - razstava v galeriji gradu Bogenšperk
Ob odprtju fotografske razstave z naslovom Samo en cvet, ki jo je pripravil gospod Ciril Velkovrh, tudi predstavitev 18. zvezka Valvasorjeve grafične zbirke, v katerem je Valvasor zbral barvne akvarele rastlin in živali iz osrednje Slovenije.
V grajski galeriji si do 13. oktobra lahko ogledate razstavo fotografij Cirila Velkovrha, avtorja dveh monografij in preko 400 razstav v Sloveniji in tujini. Iz obširnega opusa fotografij naravne in kulturne dediščine Slovenije je avtor za Bogenšperk izbral fotografije cvetja in razstavo poimenoval po znameniti pesmi Karla Destovnika Kajuha, Samo en cvet. Ob odprtju razstave so obiskovalci prisluhnili kratkemu predavanju o botanični pestrosti naše dežele, ki ga je pripravila dr. biologije Nada Praprotnik, muzejska svetnica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, s skladbami o rožah pa sta večer dopolnila operni solist Matej Vovk in pianistka Urška Petek.
Izbira tematike razstave za Bogenšperk je bila povezana tudi z Valvasorjevim zanimanjem za rastlinske in živalske vrste dežele Kranjske. V okviru razstave si obiskovalci lahko ogledajo še 18. zvezek Iconothece Valvasoriane, v katerem Valvasor na 163 listih predstavlja 234 risb zelišč, cvetlic, plodov in živali v akvarelni tehniki. Nekatere od teh najdemo tudi na fotografijah Cirila Velkovrha.
Valvasor je v okviru svoje knjižnice na Bogenšperku hranil preko 8000 grafičnih listov in risb, ki jih je nakupil na svojih dolgoletnih potovanjih po Evropi. Zbirko je leta 1685 tematsko uredil in dal vezati v 18. zvezkov velikega formata. Po različnih zvezkih so tako razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja in prav zadnji 18 zvezek je posvečen biologiji. Akvareli iz rastlinskega in živalskega sveta so nedvomno nastali na ozemlju osrednje Slovenije, njihovega avtorja pa gre iskati v Valvasorjevi grafični delavnici, mnogi raziskovalci pa menijo, da so akvareli delo samega J.V. Valvasorja. Valvasor je o rastlinah na Kranjskem pisal tudi v 3. knjigi Slave, kjer pa ilustracij ni. Valvasorja so zanimale predvsem nenavadne stvari in tako ravno pri opisu Bogenšperka in rastlinstva v njegovi okolici omenja npr. češnjo s po več plodovi na enem peclju. Da si Valvasor takšne češnje ni izmislil, si lahko ogledate na 152. listu zbirke. Danes originale Valvasorjeve grafične zbirke hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.
Poleg ogleda razstave vabljeni, da si v grajski trgovinici kupite spominski koledar za leto 2012, z izbranimi fotografijami cvetja z razstave.
ZAKLJUČEK GRAJSKIH VEČEROV NA GRADU BOGENŠPERK
Letošnje grajsko poletje je zaznamovalo štirinajst prireditev, ki jih je Javni zavod Bogenšperk pripravil v sodelovanju z različnimi kulturnimi ustanovami in društvi. 
Grajski večeri so v prvem delu obiskovalcem ponudili odprtje gostujoče razstave Vidra, kraljica voda in razstave slikarke Olge Vozelj. Z odprtjem stalne razstave z naslovom Bogenšperk – skrite zgodbe grajskih zidov, smo obeležili 370. obletnico rojstva J.V. Valvasorja. Ob sklepu gostujoče razstave Vidra, kraljica voda se je na gradu odvijala še prireditev z naslovom Otroški rompompom. Rdeča nit nedeljskega otroškega popoldneva je bila naravna dediščina in skrb za njeno ohranjanje. Otroci so ustvarjali v raznovrstnih delavnicah, poimenovanih vidrarije, si z grajsko zeliščarko ogledali grad, spoznavali Valvasorjevo naravoslovno delo, ter si ob koncu ogledali predstavo Eko pod smreko, gledališča KU KUC. Sledila sta koncerta Glasbene šole Litija - Šmartno in pevskega zbora Zvon z gosti ter srečanje lovskih družin Zasavja, ki imajo na gradu že vrsto let razstavljene lovske trofeje.
Grad s parkom v prvo nedeljo v juliju zaživel kakor odprti umetniški atelje, saj smo gostili umetnike iz Slovenije in zamejstva na prvem taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije, ki ga je pripravila Zveza likovnih društev Slovenije. Nastalo je preko 50 umetniških del v vseh tehnikah, ki so do zadnjega kotička napolnila grajsko galerijo.
Umetniški vrhunec grajskih večerov je bil gotovo koncert namenjen glasbi 17. in 18. stoletja, v izvedbi madžarske skupine Marquise. Umetniki so na starinskih glasbilih v popolni baročni in rokokojski preobleki izvedli najlepše arije, duete in instrumentalna dela Händla, Vivaldija, Monteverdija in drugih baročnih skladateljev. Koncert smo pripravili v sodelovanju s Festivalom Seviqc Brežice, omogočila ga je tudi občina Šmarnto pri Litiji. Poletno dogajanje so ob koncu avgusta sklenile že tradicionalne Valvasorjeve viteške igre v organizaciji Valvasorjeve konjenice.
Joži Vovk
Javni zavod Bogenšperk
Izbrani utrinki grajskih večerov na gradu Bogenšperk 2011
Vidra, kraljica voda – razstava Inštituta LUTRA za ohranjanje naravne dediščine.
Grajska galerija, 18. maj 2011
Praznovanje 370. obletnice rojstva J.V. Valvasorja.
Grajski atrij, 27. maj 2011
Vidrarije na otroškem rompompomu.
Grad Bogenšperk, 12. junij 2011
Odprtje razstave slikarke Olge Vozelj.
Grajska galerija, 16. junij 2011
Srečanje lovskih družin Zasavja.
Grajski atrij, 21. junij 2011
Vpis otrok v zlato knjigo in knjigo najboljših dosežkov s čestitkami župana.
Grajski atrij, 28. junij 2011
Ustvarjanje na prvem taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije.
Grad Bogenšperk, 3. julij 2011
Razstava del ustvarjalcev
1. tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije.
Grajska galerija, 22. julij 2011
GRAJSKI VEČERI NA GRADU BOGNEŠRPK
Razstave, koncerti in Otroški rompompom
Razstave, koncerti in Otroški rompompom
Letošnji grajski večeri so v prvem delu obiskovalcem ponudili odprtje dveh razstav (Vidra, kraljica voda in Bogenšperk – skrite zgodbe grajskih zidov) ter dva koncerta (Koncert Glasbene šole Litija - Šmartno in pevskega zbora Zvon z gosti). Ob sklepu gostujoče razstave Vidra , kraljica voda se je na gradu odvijal tudi otroški rompompom, katerega rdeča nit je bila naravna dediščina in njeno ohranjanje. Otroci so ustvarjali v raznovrstnih delavnicah, poimenovanih vidrarije, ki jih je Javni zavod Bogenšperk pripravili v sodelovanju z Inštitutom Luthra. Obiskovalci so si z grajsko zeliščarko in grajsko deklo ogledali grad in spoznali Valvasorjevo naravoslovno delo, ter si ob koncu ogledali predstavo Eko pod smreko, gledališča KU KUC.
Pred nami je še vrsta prireditev na katere vas vljudno vabimo.
BOGENŠPERK – SKRITE ZGODBE GRAJSKIH ZIDOV
Odprtje stalne razstave ob 370. obletnici rojstva Janeza Vajkrada ValvasorjaRenesančni grad Bogenšperk, nekoč dom in ustvarjalni prostor Janeza Vajkarda Valvasorja,
je kulturni spomenik državnega pomena in zato danes eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem.
Grad ima svoj izvor v starejšem Lichtenbergu, ki je stal streljaj pod današnjim Bogenšperkom.
Rodbina Wagen je ob koncu 15. stoletja bivala na bližnjem Lichtenbergu, ki ga je pridobila z doto od zadnje potomke istoimenske rodbine na Kranjskem (leta 1471). Ker je ta grad leta 1511 prizadel potres, so se Wagni odločili, da v bližini postavijo nov grad - Wagensperg (Bogenšperk), ki pa se v virih prvič omenja leta 1533. Grad je v preteklosti zamenjal vrsto lastnikov, ki so od tu širše vplivali na zgodovinska in zlasti na kulturna dogajanja.
Najbolj znamenit grajski lastnik, ki je slavo Bogenšperka ponesel preko meja današnje Slovenije, je bil polihistor Janez Vajkard Valvasor. Rodil se je pred 370 leti. V krstnih knjigah stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani je ohranjen zapis njegovega krsta z dne, 28. maja 1641.
Ker grad s svojo lego in pomembnostjo potrebuje primerne vsebine in programe, ki so med seboj celostno povezani in imajo rdečo nit, je v preteklem letu Javni zavod Bogenšperk, današnji upravitelj gradu, sestavili interdisciplinarno skupino nacionalnih muzejev (Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije) in strokovnjakov (dr. Janez Bogataj, Polona Zupančič), ki so pripravili celostni načrt vsebinske in programske prenove gradu z zasnovo Valvasorjevega muzeja, kulturnega in turističnega središča. V letu 2011 se z odprtjem razstave »Bogenšperk – skrite zgodbe grajskih zidov«, prav ob 370. obletnici rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, pričenja uresničevanje začrtanega projekta.
Nova stalna razstava predstavlja razvoj gradu in njegov pomen skozi vsa obdobja do danes. Preko panojske predstavitve in razstavitve originalnih predmetov iz 17. stoletja je avtorska skupina Narodnega muzeja Slovenije pripravila pregled celotne zgodovine gradu in izpostavila dvajset Valvasorjevih let na Bogenšperku (od 1672 do 1692). Novo razstavljeni originalni predmeti iz tega obdobja so iz zbirk Narodnega muzeja.
Na slovesnosti ob odprtju razstave in praznovanju jubileja bo o veličini osebnosti Janeza Vajkarda Valvasorja spregovoril prof. dr. Božidar Debenjak, zaslužni profesor in prevajalec Slave vojvodine Kranjske, zgodovino gradu in razstavo bo predstavil Mitja Potočnik, univ. dipl. zgodovinar iz Narodnega muzeja Slovenije. Razstavo sta pripravila Javni zavod Bogenšperk in Narodni muzej Slovenije.
AQUALUTRA – Vidra, kraljica voda
Na gradu Bogenšperk so se ob mednarodnem dnevu muzejev, z odprtjem gostujoče razstave Inštituta za ohranjanje naravne dediščine LUTRA, pričeli letošnji grajski večeri.
Razstava o vidri je gostovala že na gradu Goričko in v gradu Bistra pri Vrhniki, na povabilo Javnega zavoda Bogenšperk pa bo nekaj tednov gostovala »pri Valvazorju«. V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor popisal rastlinske ter živalske vrste na Kranjskem in tudi naravne redkosti naše dežele. Živalski in rastlinski svet z okolice gradu pa je slikovno upodobljen tudi v 18. zvezku njegove grafične zbirke. Med akvareli vidra sicer ni upodobljena, je pa gotovo, da je nekoliko širše območje gradu tudi njen življenjski prostor.
Razstava je nastala v okviru projekta LIFE AQUALUTRA - ohranjanje vidre na Goričkem, dopolnili pa so jo z ugotovitvami projekta Vidra na pragu prestolnice, ki ga je podprla Mestna občina Ljubljana. Inštitut si je za svoj zaščitni znak (logo) izbral prav vidro, ki je preminula v prometni nesreči na cesti v Cerovici (pri Pustovem mlinu) v Občini Šmartno pri Litiji. Da je občina Šmartno pri Litiji življenjski prostor vidre, se je izkazalo tudi v fazi projektiranja obvoznice v Šmartnem pri Litiji, saj je prisotnost vidre v bližnjem vodotoku vplivala na potek projektiranja same trase.
Ob odprtju razstave je zbrane pozdravil župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar, v nadaljevanju pa je o pomenu celinskih vodnih ekosistemov za življenje in zato tudi o nujnosti njihovega ohranjanja govoril prof. dr. Mihael Toman, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vidro kot nosilko sporočila o ohranjanju voda je predstavila ga. Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica Inštituta LUTRA. K prijetnemu večeru je z ubranim petjem prispeval Biološki oktet. Razstavo smo odprli ob mednarodnem dnevu muzejev in se bo zaključila z vidrarijami (ustvarjalnimi delavnicami) v okviru Otroškega rompompoma v nedeljo, 12. junija 2011.
Javni zavod Bogenšperk
Predstavitev prevoda Slave vojvodine Kranjske na Dunaju
V četrtek, 5. maja 2011, je ob 19. uri je v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju potekala predstavitev prvega integralnega prevoda Slave vojvodine Kranjske v slovenski jezik.
Zbrane je uvodoma pozdravil mag. Anton Levstek, kurator SKC Korotan, čast in slavo pa so predstavili prof. dr. Aleš Maver, prevajalec iz latinščine, prof. dr. Stanislav Južnič, poznavalec Valvasorja, Tomaž Čeč, urednik in vodja projekta, Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo in Joži Vovk, direktorica Javnega zavoda Bogenšperk, ki je predstavila zgodovino gradu Bogenšperk in razvojne načrte občine. Joži Vovk
Na obisku gradu Bogenšperk princ Mariano Hugo Windisch-Graetz
Princ Mariano Hugo Windisch-Graetz, ambasador Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji, je prvič obiskal nekdaj rodbinski grad Bogenšperk.
Družina Windisch-Graetz spada med tiste plemiške družine, ki so na Slovenskem pustile najmočnejši pečat. Njihovi začetki so povezani s srednjeveškim Slovenj Gradcem, po katerem so dobili tudi ime. Rodbina Windisch-Graetz je v drugi polovici 19. stoletja spadala med najvišje plemiške. Poleg Bogenšperka so pri nas imeli še posestva: Konjice z Oplotnico, Podčetrtek, Bizeljsko, Podsredo na spodnjem Štajerskem, Bled, Slatno, Planino, Logatec, Predjamski grad pri Postojni in Hošperk pri Planini pri Rakeku. V času kapitulacije Italije, septembra 1943, so zapustili Bogenšperk in se preselili v Trst. Po letu 1945 je tedanja oblast vsa njihova posestva nacionalizirala, pri čemer je ostalo tudi po denacionalizacijskih postopkih.
V spremstvu predstavnikov Ministrstva za kulturo in članov ambasade si je princ Windichh- Graetz ogledal grad in se seznanil z načrti prenove. Po ogledu je pohvalil današnjo urejenost in skrb za grad ter izrazil podporo razvojnemu programu Občine in Javnega zavoda Bogenšperk.
Joži Vovk
Srce Slovenije in občina Šmartno pri Litiji
na sejmu
Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011
Na tradicionalnem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas se je tudi letos predstavilo območje Srce Slovenije kamor sodi tudi občina Šmartno pri Litiji. Turistični ponudniki občine so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavljali v četrtek, 27. in nedeljo 30. januarja 2011.
Pri dan sejma ima že vrsto let poslovne vsebine, namenjene zlasti poslovnemu obisku in novinarjem. Na razstavnem prostoru Srce Slovenije so se tako predstavljali ponudniki, med njimi tudi grad Bogenšperk, ki že imajo izdelane kakovostne tržne programe. Ponudbo gradu in občine so z animacijo obiskovalcev v duhu zdravja in zdravljenja 17. stoletja predstavljali baronica Ana Maksimila Valvasor, hlapec Jurij, in grajska dekla Nežka. Obiskovalci so lahko poskusili tudi prekajene mesne izdelke združene pod blagovno znamko Dobrote izpod Bogenšperka, ki jih je prispevala Litijska mesarija. Društvo Javor je za degustacijo prispevalo vrsto naravnih žganih izdelkov, izdelanih iz zelišč, ki rastejo na travnikih v okolju Javorja in gradu Bogenšperk. Obiskovalci sejma so lahko polistali tudi po prevodu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.
Društva, kmetije in Javni zavod Bogenšperk so se predstavljali tudi na zadnji sejemski dan. V nedeljo dopoldan so razstavni prostor oživeli člani društva za razvoj podeželja LAZ, ki so predstavljali tradicionalni pohod po obronkih Jablaniške doline in ponudbo kmetij odprtih vrat, pripravili so tudi delavnico poslikave savskih prodnikov. Pridružila se jim je še delavnica polstenja volne pod vodstvom članov družine Imeri, ki na ekološki kmetiji Na Jasi izvajajo vrsto učnih programov. Vinogradniško in čebelarsko tradicijo občine so z degustacijami predstavili člani Vinogradniškega društva ŠTUC in Čebelarstva Dremelj.
Partnerji letošnje skupne predstavitve območja Srce Slovenije, ki jo je koordiniral Center za razvoj Litija, so bile občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. Vsem, ki ste omogočili letošnjo predstavitev se lepo zahvaljujem.
Joži Vovk
Javni zavod Bogenšperk