Z odprtjem razstave uveljavljenega slovenskega grafika Janka Orača je Javni zavod Bogenšperk obeležili 335. obletnico ustanovitve Valvasorjevega grafičnega zavoda z bakroreznico in tiskarno na gradu.

Javni zavod Bogenšperk, kot častni pokrovitelj prevoda Slave vojvodine Kranjske, je 24. novembra 2011, na večer pred uradnim izidom tretjega dela Slave vojvodine Kranjske, skupaj z izdajateljem, Zavodom Dežela Kranjska, pripravil prvo javno predstavitev tretjega dela prevoda Slave. S predajo prvega izvoda knjige gradu Bogenšperk smo na gradu tako sklenili tudi vrsto prireditev posvečenih 370. obletnici rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja.
Ob odprtju fotografske razstave z naslovom Samo en cvet, ki jo je pripravil gospod Ciril Velkovrh, tudi predstavitev 18. zvezka Valvasorjeve grafične zbirke, v katerem je Valvasor zbral barvne akvarele rastlin in živali iz osrednje Slovenije.
je kulturni spomenik državnega pomena in zato danes eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem.
Razstava o vidri je gostovala že na gradu Goričko in v gradu Bistra pri Vrhniki, na povabilo Javnega zavoda Bogenšperk pa bo nekaj tednov gostovala »pri Valvazorju«. V Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor popisal rastlinske ter živalske vrste na Kranjskem in tudi naravne redkosti naše dežele. Živalski in rastlinski svet z okolice gradu pa je slikovno upodobljen tudi v 18. zvezku njegove grafične zbirke. Med akvareli vidra sicer ni upodobljena, je pa gotovo, da je nekoliko širše območje gradu tudi njen življenjski prostor.
Zbrane je uvodoma pozdravil mag. Anton Levstek, kurator SKC Korotan, čast in slavo pa so predstavili prof. dr. Aleš Maver, prevajalec iz latinščine, prof. dr. Stanislav Južnič, poznavalec Valvasorja, Tomaž Čeč, urednik in vodja projekta, Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo in Joži Vovk, direktorica Javnega zavoda Bogenšperk, ki je predstavila zgodovino gradu Bogenšperk in razvojne načrte občine.
Princ Mariano Hugo Windisch-Graetz, ambasador Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji, je prvič obiskal nekdaj rodbinski grad Bogenšperk.
Družina Windisch-Graetz spada med tiste plemiške družine, ki so na Slovenskem pustile najmočnejši pečat. Njihovi začetki so povezani s srednjeveškim Slovenj Gradcem, po katerem so dobili tudi ime. Rodbina Windisch-Graetz je v drugi polovici 19. stoletja spadala med najvišje plemiške. Poleg Bogenšperka so pri nas imeli še posestva: Konjice z Oplotnico, Podčetrtek, Bizeljsko, Podsredo na spodnjem Štajerskem, Bled, Slatno, Planino, Logatec, Predjamski grad pri Postojni in Hošperk pri Planini pri Rakeku. V času kapitulacije Italije, septembra 1943, so zapustili Bogenšperk in se preselili v Trst. Po letu 1945 je tedanja oblast vsa njihova posestva nacionalizirala, pri čemer je ostalo tudi po denacionalizacijskih postopkih.
V spremstvu predstavnikov Ministrstva za kulturo in članov ambasade si je princ Windichh- Graetz ogledal grad in se seznanil z načrti prenove. Po ogledu je pohvalil današnjo urejenost in skrb za grad ter izrazil podporo razvojnemu programu Občine in Javnega zavoda Bogenšperk.

