---

---

---

Ob občinskem prazniku se je tudi to leto na Staretovem trgu ob Šmarski cerkvi odvijal Martinov sejem.
Na lično založenih stojnicah kmetij Barle, Dremelj, Bitenc, Maček, Mulej, Kmetije na Jasi, Društva podeželskih žena Polšnik, Sadjarskega društva Litija ter Litijske mesarije smo lahko našli veliko vrst domačega peciva, raznovrsten kruh iz krušne peči, zeliščne čaje, mesnine, med, medico, propolis, izdelke iz čebeljega voska, jabolka, jabolčni kis in še marsikaj.
To leto so rokodelce zastopali: Hinko Celestina in Janez Golob z lesenimi izdelki, Lucija Tičar z ročno tkanimi izdelki , Antič Radomira z izdelki iz suhega cvetja, Miša Shaker z obešankami na lesu ter Radovan Pajić z ročno pletenimi košarami. Seveda pa kot se za čas ob godu sv. Martina spodobi smo mlado vino lahko poskusili na stojnici vinogradniškega društva ŠTUC Šmartno. Učenke 8. razreda OŠ Šmartno pod mentorstvom Sonje Marin so predstavile novo turistično zloženko o domači vasi Zavrstnik, ki je na natečaju šolskih turističnih zloženk prejela drugo nagrado. Svojo dejavnost so predstavili še otroci in vzgojiteljice Vrtca Ciciban ter Javni zavod Bogenšperk, ki je bil z Občino Šmartno pri Litiji organizator sejma.

Javni zavod Bogenšperk
Joži Vovk

---

Zadnjo soboto v mescu oktobru sta čarovnici v muzejski zbirki vraževerje dobili precej obiskov svojih čarovniških sorodnic.



Kot že mnogo let do sedaj so se tudi letos čarovnice in čarovniki ter druga bitja podzemlja zopet zbrala na gradu Bogenšperk. V ustvarjalnih delavnicah so nastali netopirji, mačke, male lutke čarovnic, slikovite pobarvanke in vrsta umetniško izrezljanih buč. Najbolj spretne čarovnice in čarovniki so se za sladko nagrado pomerili v igri metlomet, ter v začarani kleti tekmovali za »najboljši čarovniški krik«. Svojo obraz so obiskovalci lahko začarali v delavnici poslikave obraza in se tako odpravili na začarani ogled gradu.
Ko se je noč spustila na grad, so čarovnice pokazale svoje veščine in izbrale »naj coprnico bogenšpersko«. To leto je čast pripadla najmlajši udeleženki tekmovanja. Razglasili smo najlepše izrezljano bučo, si ogledali predstavo Trnuljčica ter nastop ognjene skupine Fire fly. Pestrost večera so na grajski tržnici dopolnili ponudniki domače in umetnostne obrti ter kulinaričnih in zeliščarskih posebnosti območja ob gradu. Ob koncu je zagorela grmada, ki je pregnala večerni mraz, sledilo je le še povabilo, da se srečamo zopet drugo leto.
Za sodelovanje na prireditvi se Javni zavod Bogenšperk zahvaljuje Mladinskemu centru iz Litije ter Vrtcu Ciciban iz Šmartnega pri Litiji.

---

V oktobru je pevski zbor Zvon gostil učiteljski pevski zbor TYL iz Češke. Skupaj so pripravili dva koncerta, slednji je sklenil druženje pevcev dveh slovanskih narodov na gradu Bogenšperk. Pevcem se je na koncertu pridružil tudi Tamburaški orkester Šmartno zbrane pa je nagovoril župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar.

---

V petek, 10. septembra 2010, je v Valvasorjevi knjižnici izzvenel koncert stare glasbe v izvedbi Eleonore – Bojane Čibej in Leonharda – Klemena Čibej. Koncertni program pesmi ob spremljavi kitarske lutnje in cistre je nastal ob izdaji njune prve zgoščenke z naslovom: Gitice. Poleg zanimivih besedil iz zakladnice našega ljudskega pesništva, ki sta jih umetnika uglasbila tudi sama, sta nastopajoča, z zanimivimi razlagami ozadja nastanka pesmi, vsebinsko zaokrožila koncertni program. Svečanost dogodka je dopolnila popolna grajska oprava grajskega para z grajskim sprejemom v soju bakel.

---

ob predstavitvi faksimilirane izdaje Rusko-slovenskega (1897) in Slovensko-ruskega slovarja (1901) s slovnicama.

Šmarski rojak Martin M. Hostnik je bil publicist, prevajalec, jezikoslovec in pedagog, ki je velik del svojega življenja preživel v Rusiji. Danes ga uvrščamo med osebnosti, ki so na prelomu 19. in 20. stoletja pomembno prispevale h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov. V ruščino je prevedel več slovenskih leposlovnih del, med njimi prvo v tuj jezik prevedeno slovensko knjigo, Levstikovega Martina Krpana. Njegov najpomembnejši dosežek sta Rusko-slovenski slovar in Slovensko-ruski slovar s slovnicama obeh jezikov. Ustvarjalno središče Breznikar je izdalo faksimile omenjenih slovarjev, ki jih je Magda Breznikar predstavila v večeru na gradu Bogenšperk. Ob predstavitvi knjig je vrata odprla razstava z naslovom: Utrinki iz žlahtnega Hostnikovega opusa, ki si jo lahko obiskovalci brezplačno ogledate od torka do petka, od 14. do 17. ure. Vstop v grad za ogled razstave je možen v spremstvu vodiča vsako polno uro (14:00, 15:00 in 16:00). Razstava bo na gradu do 21.11.2010. V mesecu novembru je grad odprt le ob sobotah in nedeljah.

Magda Breznikar in Hostnikov prapra vnuk.

---

Zadnjo nedeljo v avgustu so se v organizaciji Valvasorjeve konjenice zbrali ljubitelji grajskih spektaklov in si ogledali viteške igre. Ob grajskem lipovem drevoredu za gradom so se vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu borili med seboj v petih viteških disciplinah- napadu na vrtečega viteza, streljanju z lokom, metanju helebarde, metanju zvezde in metanju sulice. Prikaz viteških veščin je potekalo ekipno in posamezno.

Sočasno je potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce - jahali so na manjšem konju, hodili s hoduljam, metali žogo iz blaga in se zabavali ob drugih otroških igrah. Domače dobrote in druge izdelke domače obrti so obiskovalci lahko kupili na grajski tržnici.

---

Razstava ob 100-letnici Društva za raziskovanje jam Ljubljana bo na ogled v grajski kleti na gradu Bogenšperk,
do 30. septembra 2010.

V času Valvazorja je bilo z jamami povezanih ogromno strašljivih pripovedk, zato so vanje zahajali le redki pustolovci. Eden izmed prvih, ki je vanje načrtno zahajal in svoja opažanja tudi zapisoval, je bil Valvasor. Brez dvoma je Valvasor avtor prvega jamskega načrta na naših tleh – Podpeška jama pri Dobrepolju, pa veretno tudi prve upodobitve podzemeljskih prostorov - gre za znano podobo kapniške dvorane iz Postonjske jame. Predvsem pa je avtor znamenite razprave o Cerkniškem jezeru, ki ga je že za njegovega življenja pripeljala med člane angleške Kraljeve družbe in inspirirala mnoge kasnejše raziskovalce, te menda največje slovenske naravne znamenitosti, predvsem pa vzbudila zanimanje za našo deželo in naš Kras, da je dosegel svetovno slavo.
Valvasorjevo obdobje je bilo obdobje individualnega raziskovanja jam. Šele 200 let po izidu njegove Slave vojvodine Kranjske je v Postojni nastalo prvo jamarsko društvo Anthron, ki pomeni začetek organiziranega raziskovanja jam. Po propadu tega društva je bilo leta 1910 ustanovljeno Društvo za raziskovanje podzemnih jam v Ljubljani, ki je na novo začrtalo smernice raziskovanja. 100 let delovanja le-tega ponuja izjemen vpogled v razvoj "novejše" zgodovine jamarstva, hkrati pa ponuja številne zanimive primerjave s, za številne prvim, slovenskim jamarjem – Valvasorjem.

V Sloveniji je registriranih več kot 9.000 jam. Pred 100 leti so člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana, v svojih prvih pravilih zapisali: »Društvo za raziskovanje podzemskih jam si je stavilo nalogo vsestransko znanstveno raziskati podzemske jame Kranjske ter zemljepisno semkaj spadajočih pokrajin, kakor tudi znanstveno predelati in objaviti uspehe raziskovanj.«
Razstava Jame so zame odkriva bogato dediščino društva skozi stoletno zgodovino in pripoveduje zgodbo o ljudeh oziroma nudi sprehod skozi življenje društva od načrtovanja jamarske akcije, raziskovanja in izzivov v jami do druženja pred, med in po jamarski ekskurziji.
Razstava predstavi tudi nekaj ključnih mejnikov, ko je nastal in se razvijal kataster jam, ko so se postavljali globinski rekordi, raziskale nekatere večje ali drugače pomembnejše jame, razvijale nove smeri jamarstva, kot je jamsko potapljanje ter dejavnosti v oporo in podporo raziskovanju jam, kot je reševalna služba in tehnična komisija za razvoj in varnost opreme. Ob vsem tem je skozi stoletje nastala tudi izjemno bogata zbirka jamskih fotografij in filmov.
Z odprtem razstave Jame so zame je prvič kot razstavni prostor zaživela grajska klet.

---

Tradicionalno se ob Dnevu državnosti na gradu Bogenšperk zvrsti vrsta prireditev.



Dan državnosti smo na gradu Bogenšeperk obeležili s tradicionalnimi prireditvami. Valvasorjeva konjenica se je odpravila na štiridnevno ježo v Sevnico in nazaj, na predvečer praznika pa je na gradu zapel Slovenski oktet. Ta odlična vokalna skupin že od samih začetkov posveča posebno skrb slovenski pesmi, ki so jo ponesli tudi širom sveta. Za svoje delo je oktet prejel številne nagrade, se pa je v vseh teh letih sestava okteta spreminjala. V njem je delovalo preko štiridest različnih pevcev, trenutno pa v skupini prepevajo kar trije domačini: Rajko Meserko, Jože Vidic in Darko Vidic. Koncertni program, v katerem so se prepletale niti slovenske pesmi in slovenskih državnih simbolov, je navdušil številno občinstvo. V zlato knjigo in knjigo dosežkov so se ob koncu šolskega leta vpisali tudi najboljši učenci OŠ Šmartno ter Glasbene šole Litija-Šmartno.

---

V okviru projekta Darilo Zemlji s sloganom »Sobivanje z naravo, bivanje v vrednotah« so člani Gibanja za pravičnost in razvoj v sodelovanju z inštitutom Novum , v nedeljo 20. junija 2010, pripravili več delavnic in okroglih miz na temo sobivanja z naravo in pravičnejše družbene ureditve.


Osrednji dogodek pa je bilo slavnostno obeležje dveh Drnovškovih lip s ptičjima hišicama v počastitev ustanovitelju in idejnemu vodji Gibanja za pravičnost in razvoj, dr. Janezu Drnovšku. Dogajanja in razprav so se med ostalimi razpravljavci udeležili tudi dr. Srečo Dragoš (FDV Ljubljana), Zdenka Kristan (Zofijini ljubimci), Marjan Huč (Platforma Sloga), Mojca Hauptman (Zadruga Jarina). V predavanju »Ali živimo v času krize vrednot?« pa je dr. Stane Pejovnik, predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj, izpostavil svoja razmišljanja o družbi in vrednotah v sodobnem času. Vlado Nunčič (lajnar in izdelovalec historičnih glasbil) ter Mešani komorni zbor Carinthia Cantat Slovenj Gradec pa so v izvedbi glasbenega programa še dodali slavnostni pridih dogodka.

---

V sredo, 9. junija 2010, je v prostorih gradu Bogenšperk ob pridobitvi Valvasorjeve originalne knjige potekala njena slovesna predstavitev z odprtjem stalne razstave.


V Valvasorjevem grafičnem podjetju, ki ga je ustanovil na gradu Bogenšperk, je nastalo sedem del, med njimi štiri topografije in tri umetniške monografije. Od slednjih je zadnje izšlo umetnostno delo Theatrum mortis humanae tripartitum (Prizorišče človeške smrti v treh delih, Bogenšperk, 1682), za katerega so na Bogenšperku izdelali in natisnili grafične slikovne upodobitve - bakroreze, besedilo pa je natisnil Janez Krstnik Mayr, tiskar v Ljubljani.

Danes je originalni izvod knjige izjemno redek, predvsem pa neprecenljiv za kraj, kjer je nastal. Grad Bogenšperk je do sedaj hranil le en Valvasorjev original (Slavo vojvodine Kranjske, 1689), ob tej slovesnosti pa se je na grad vrnilo drugo Valvasorjevo delo v izvirniku – Theatrum mortis humanae tripartitum. Knjigo je v Nemčiji našla gospa Stanka Golob iz Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, nakup knjige preko Tehniškega muzeja Slovenije za grad Bogenšperk je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.

Z namenom, da bi grad Bogenšperk postal osrednji prostor s sodobno muzejsko predstavitvijo življenja in dela tega pomembnega moža naše zgodovine, je ob pridobitvi knjige vrata odprla tudi razstava z naslovom Prizorišče človeške smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. Razstava nam z glavnim razstavnim eksponatom – novo pridobljeno Valvasorjevo knjigo - razkrivala duhovno podobo časa, v katerem je delo nastalo. Obenem nam na primeru enega od njegovih treh umetniških del predstavila Valvasorja kot umetnika, vidik, ki je največkrat spregledan, ko obravnavamo njegovo življenje in delo.

Razstava je nastala v sodelovanju Javnega zavoda Bogenšperk in Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), avtorica razstave je mag. Martina Orehovec, muzejska svetovalka TMS, oblikovanje in postavitev razstave je avtorstvo Polone Zupančič (MI KA DO d.o.o.). Ogledate si jo lahko v odpiralnem času gradu.

---

Drugi vikend v juniju je bil grad Bogenšperk namenjen najmlajšim obiskovalcem. Vrtec Šmartno pri Litiji je v petek sklenil vrtčevsko leto in pripravil razstavo z naslovom: »Stoji grad, gradiček Bogenšperk«, nedeljsko popoldne pa je bilo namenjeno Otroškemu rompompomu.

---

Tudi v letošnjem letu je Javni zavod Bogenšerpk v okviru Srca Slovenije predstavljal grajsko in širše Občinsko ponudbo na osrednjem sjemu turističnih ponudnikov v Sloveniji.

---

Na Bledu je konec meseca marca pod okriljem Slovenskega centra PEN potekalo 42. Mednarodno srečanje pisateljev. Pisatelji s celega sveta so letošnje srečanje posvetili izzivom globalizacije. V sklepnem delu se je dogajanje preselilo tudi na grad Bogenšperk, kjer so se penovci seznanili z življenjem in delom Janeza Vajkarda Valvasorja. O Valvasorju in njegovem pomenu za Slovenijo in Evropo so v grajski knjižnici spregovorili: predsednik slovenskega PEN-a Marjan Strojan, predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a dr. Edvard Kovač in predsednik mednarodnega PEN-a John Ralston Saul. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar.

---

sobota, 1. maj 2010, od 10. do 14. ure. V Arboretumu Volčji potok je od 24. aprila do 2. maja 2010 potekala Spomladanska razstava tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva in vrtne opreme. Pod okriljem blagovne znamke Srce Slovenije se je v soboto, 1. Maja 2010, predstavila tudi Občina Šmartno pri Litiji. Zanimivo ponudbo Občine sta predstavljala Ana Maksimila Valvasor in Valvasorjev hlapec Jurij z gradu Bogenšperk, znova je navdušil tamburaški orkester Šmartno, obiskovalci pa so ob degustacijah domačih dobrot spoznavali ponudbo eko kmetije Bancerl in Jablaniške doline ter polstili volno pod vodstvom ga. Imeri s kmetije Na jasi. Promocijo je soomogočila Občina Šmartno pri Litiji, Javni zavod Bogenšperk pa je v enotno predstavitev povezal turistične ponudnike občine. V tednu, ko smo praznovali rojstvo našega največjega pesnika Franceta Prešerna je Javni zavod Bogenšperk sodeloval pri organizaciji dogodka ob predstavitvi prvega dela Slave vojvodine Kranjske v Državnem zboru, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani smo odpri razstavo Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: J. V. Valvasor in dan po prazniku na gradu Bogenšperk še razstavo z naslovom Leto pomembnih Šmarčanov, ki je nastala v Knjižnici Litija v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Litija in Občino Šmartno pri Litiji.

Ljubljana, Državni zbor, 30. november 2009 – Izid prvega dela prevoda Slave vojvodine Kranjske smo skupaj z Zavodom dežela Kranjska predstavili v Državnem zboru. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar. Zgodovino knjižnih izdaj povezanih s Slavo vojvodine Kranjske so si obiskovalci lahko ogledali tudi na priložnostni razstavi z naslovom Slava skozi čas. Za večino obiskovalcev dogodka je bila gotovo novost, da so na veliki freski Zgodovine Slovencev od naselitve do konca druge svetovne vojne v preddverju velike dvorane uzrli tudi Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga je leta 1958 upodobil Slavko Pengov. Tu med Primožem Trubarjem in baronom Žigo Zoisom edino Valvasor zapolnjuje historični prostor dveh stoletij.

Ljubljana, NUK, 3. december 2009 – V Narodni in univerzitetni knjižnici je vrata odprla razstava Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: J.V. Valvasor. Razstava o Valvasorjevi korespondenci s tajnikom Kraljeve družbe je nastala na pobudo slovenskega veleposlaništva v Veliki Britaniji, ki ga je v času predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu vodil veleposlanik Iztok Mirošič. Veleposlanik Mirošič je bil tudi slavnostni govornik ob otvoritvi razstave. Po Bogenšperku, Cerknici in Krškem je bila razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici postavljena točno ob 324. letnici posredovanja prvega Valvasorjevega pisma tajniku Kraljeve družbe Gale-u. Omogočili so jo Javni zavod Bogenšperk v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije ter Narodna in univerzitetna knjižnica.

Grad Bogenšperk, 4. december 2009 - S krajem Šmartno pri Litiji je bilo v preteklosti povezanih kar nekaj za slovenski prostor pomembnih ljudi. V letu 2009 smo se spominjali okroglih obletnic njihovega rojstva, smrti ali obletnic izida njihovega najpomembnejšega dela. V Knjižnici Litija v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev, JZ Bogenšperk , Občino Šmartno pri Litiji in vrsto posameznikov, ki so pomagali zbirati gradivo, je tako nastala razstava z naslovom Leto pomembnih Šmarčanov. Razstava nam odstira življenje: Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Humarja, dr. Franja Rosine, dr. Slavka Gruma, Ferda Tomazina, Davorina Hostnika, Franca Knafliča, Jožeta Megliča in Jurija Adlešiča. Avtorici razstave sta bibliotekarki: Erna Jurič in Majda Jurič Sirk. V mesecu Januarju bo razstava na ogled od 9. do 13. Januarja 2010, od 16. do 19. ure. Ogled je brezplačen.

---

Ob občinskem prazniku Občine Šmarnto pri Litiji je na gradu Bogenšperk potekala slavnostna akademija s predstavitvijo prevoda prvega dela Slave vojvodine Kranjske.


Ob letošnjem občinskem prazniku smo s slavnostno akademijo na gradu Bogenšperk počastili dva pomembna moža šmarske preteklosti: sv. Martina in Janeza Vajkarda Valvasorja. Osrednji dogodek slavnostne akademije je bila predstavitev prvega dela prevoda Slave vojvodine Kranjske in predaja knjige, ki nosi številko 1, gradu Bogenšperk.

Celotno delo zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Knjiga je bila natisnjena leta 1689 v nemškm jeziku v Nürnbergu. Do danes je bilo prevedenih le nekaj odlomkov, sedaj pa Slovenci prvič dobivamo celoviti prevod te izjmne knjige, ki nastaja v Zavodu Dežela Kranjska. Častni pokrovitelj prevoda je Javni zavod Bogenšperk.

Poleg Janeza Vajkarda Valvasorja velja kot avtorja Slave omeniti tudi Erazma Franciscija, ki je Valvasorjeve sestavke uredil in oblikoval, dodal je tudi razna pojasnila in pripombe, obenem pa je tudi sam sestavil prvo in peto knjigo. Prva knjiga vsebuje vrsto pesniških voščil, ki so bila v Valvasorjevem času zelo cenjena. Pesmi je spesnilo kar osem pesnikov, med njimi je bila tudi ženska avtorica – baronica Katarina Regina von Greiffenberg-Seisenegg. Slava vojvodine Kranjske je okrašena s podobami in zemljevidi, ki so jih kot risarji prispevali poleg Valvasorja še: Janez Koch, Peter in Ivan Werex, Boener in Matija Greischer. Bakrorezci so bili: Andrej Trost, Peter Mungersdorf, Pavao Vitezović-Ritter in Atzelt, nekatere podobe pa so anonimne.

Prevajalci tega zahtevnega projekta so ob predstavitvi omenili, da je največ težav povzročilo iskanje imen za kraje, gozdove, reke idr., ki jih je Valvasor poimenoval s staronemškimi in staroslovenskimi imeni. Ta so se v stoletjih izgubila ali pozabila, treba pa jim je bilo najti današnja slovenska poimenovanja. Pri tem so nam pomagali strokovnjaki in domačini iz celotne Slovenije, tudi tujine. Skoraj za neprevedljivo je veljala tudi prva četrtina prvega dela, ki zajema gostobesedno baročno razpravo o izvoru imena Kranjcev. Prof. dr. Božidar Debenjak je prevedel tudi to zahevno poglavje.

Prav tako kot besede, je bilo potrebno preslikati tudi miselnost 17. stoletja in utrip takratnega življenja, lahko rečemo, da je v besedilu povsem ohranjena duša avtorja in da lahko bralec vsrka vase čisto vsak del knjige točno tako, kot si je to zamislil Valvasor pred 320. leti.

Prevod vsebinsko in oblikovno ohranja vse lastnosti izvirnika. Zaradi vseh dosedanjih sklicevanj in citiranj izvirnika Slave vojvodine Kranjske so ohranili tudi Valvasorjevo originalno paginacijo strani, ki se v prevodu vsebinsko pokrivajo z izvirnikom. To pomeni, da je vsebina, ki je v izvirniku na neki določeni strani knjige, še vedno na prav isti strani prevoda. Slavo so izdelali iz najodličnejših materialov, odlikuje jo izjemen tisk, ročno platničenje knjig in lepljenje prilog, zlatotisk, rebrasti hrbet, prvovrstni papir in usnje ter vezava, ki bodo kljubovala vsem izzivom časa. Po predstavitvi na gradu Bogenšperk sta Zavod dežela Kranjska in Javni zavod Bogenšperk pripravila predstavitev knjige in odprtje razstave »Slava skozi čas« tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.

PREDVIDENI IZIDI naslednjih knjig:
2. knjiga - 30. oktober 2010
3. knjiga - 30. oktober 2011
4. knjiga - 30. oktober 2012
5. Spremne študije in stvarno kazalo: - 30. oktober 2013
Ob občinskem prazniku je to leto Martinov sejem potekal na trgu ob šmarski cerkvi.

Na lično založenih stojnicah kmetij Barle, Dremelj, Bitenc, Mulej, Kmetije na Jasi, Društva podeželskih žena Polšnik ter Sadjarskega društva Litija smo lahko našli veliko vrst domačega peciva, raznovrsten kruh iz krušne peči, zeliščne čaje, med, medico, propolis, izdelke iz čebeljega voska, jabolka, jabolčni kis in še marsikaj.
To leto so rokodelce zastopali: Renata Bukovec z vitraži in slikami na les, Hinko Celestina z lesenimi izdelki, Lucija Tičar z ročno tkanimi izdelki ter Radovan Pajić z ročno pletenimi košarami. Svojo dejavnost so na stojnicah predstavili še otroci Osnovne šole Šmartno pri Litiji, Vrtec Ciciban ter Javni zavod Bogenšperk, ki j bil z Občino Šmartno pri Litiji tudi organizator sejma.
Seveda pa kot se za čas pred godom sv. Martina spodobi smo mlado vino lahko poskusili na stojnici vinogradniškega društva ŠTUC Šmartno.

---

Razstava bo na gradu Bogenšperk do 29. novembra 2009.

Društvo LILA po dveh letih spet razstavlja na gradu Bogenšperk. Tokrat svoja dela na ogled postavlja 26 likovnikov. Število članov in ljubiteljev upodabljajoče umetnosti, ki jih LILA združuje v šmarski in litijski občini, raste in je že preseglo številko 40. Med prednostnimi nalogami dela članov je izobraževanje, ki poteka kontinuirano pod strokovnim vodstvom ak. kiparja Zorana Pozniča. LILA že drugo leto uspešno sodeluje v Zlati paleti Zveze likovnih društev Slovenije.

Razstava na gradu Bogenšperk je posvečena 70 letnici rojstva ak. slikarja Jožeta Megliča, ki je bil eden prvih mentorjev likovne skupine. Na gradu Bogenšperk je tudi ustvarjal, saj je tu imel svoj likovni atelje.

Predsednica LILA: Joža Ocepek

---

Od srede, 23. Septembra do 31. Oktobra bo na gradu Bogenšperk na ogled razstava maket dvojnih kozolcev mojstra Franca Pogačarja.



Preteklost gradu Bogenšperk je povezana tudi s kozolci. Janez Vajkard Valvasor je na gradu izdelal bakrorezne upodobitve enojnih stegnjenih kozolcev ter v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 razložil njihovo namembnost z naslednjim zapisom: »Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce, to je ogredje. Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti ker se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.«

Kozolci so med našimi najbolj prepoznavnimi in v prostoru zelo izstopajočimi kulturnimi pojavi, ki niso nikjer drugje na svetu razširjeni v takšnem obsegu kot prav na našem ozemlju. Tudi v občini Šmartno pri Litiji nekateri kozolci bolj, drugi manj krepko stojijo kot spomeniki slovenskega ljudskega stavbarstva, nekaterih pa tudi ni več.
Gospod Franc Pogačar, kirurški brivec po poklicu, je samouki mojster domače obrti, ki ima danes v svoji zbirki 13 izjemnih pomanjšav dvojnih slovenskih kozolcev od tega so štirje na stalni razstavi v Tehniškem muzeju Slovenije, maketa Tavčarjevega toplarja pa krasi Tavčarjevo stalno zbirko na Škofjeloškem gradu osem maket pa je sedaj na gradu Bogenšperk. Pravih tesarjev, ki bi z ljubeznijo in znanjem pristopili k izgradnji kozolca je danes res zlo malo, a gospod Franc Pogačar je gotovo mojster nad mojstri, ki izdeluje makete kozolcev do potankosti enako kot so jih izdelovali včasih. Da so njegovi izdelki res vrhunski, so potrdili priznani slovenski strokovnjaki, med njimi tudi prof. dr. Vito Hazler, ki je slovesno otvoril razstavo. V kulturnem programu sta sodelovala učenca Glasbene šole Litija-Šmartno, Tadej Kastelic in Gabrijel Voje, pod mentorstvom profesorja Dušana Drobniča.

Javni zavod Bogenšperk

---

Konec meseca avgusta in v začetku septembra so na gradu Bogenšperk potekala nujna investicijska dela.

V skladu s konservatorskimi izhodišči smo adaptirali leseno stopnišče, prepleskali stene stopnišča in osvežili del fasade gradu Bogenšperk. V letošnji sanaciji gradu smo obnovili frontalni del grajske fasade s severo-zahodnim ter jugo zahodnim stolpom. Osvežili smo še del fasade v grajskem atriju. Vsa dela so potekala v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je tudi nadzorovalo izvedbo investicijskega vzdrževanja. Projekt obnove gradu je v polovičnem znesku financirala Občina Šmartno pri Litiji, polovico sredstev je prispevalo Ministrstvo za kulturo, na podlagi uspešne prijave Javnega zavoda Bogenšperk na javni poziv za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, »kulturni tolar«.
Javni zavod Bogenšperk

---

---

---

V čudovitem ambijentu ob grajskem lipovem drevoredu za gradom se bodo vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu borili med seboj v petih viteških disciplinah. Uradni trening za nastopajoče se bo pričel ob 13.00 uri, tekmovanje pa ob 14. uri. Sočasno bo potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce. Organizirana bo bila zanimiva srednjeveška tržnica.

---

V mesecu maju in juniju se je na gradu Bogenšperk zvrstilo osem kulturnih dogodkov, ki so na grad privabili lepo število obiskovalcev.

Zadnjo nedeljo v mesecu maju je izzvenel tradicionalni koncert Pevskega društva Zvon, ki je v tem letu gostil zamejski pevski zbor iz Monoštra. Na prvo junijsko nedeljo so v Valvasorjevi knjižnici zapeli člani malih vokalnih skupin Zasavja, med najmlajšimi se je dobro uveljavila prireditev Otroški rompompom, ki je to leto potekala že četrtič. Rdeča nit programa je bila to leto knjiga, saj želimo na prireditvi najmlajšim predstaviti kulturno dediščino gradu in okolice na njim primeren način. Na ogledu gradu z grajsko miško so se otroci seznanili s knjižnimi zakladi gradu, v ustvarjalnih delavnicah so izdelali pravo malo knjigo in knjižno kazalko, učili so se tudi postopkov polstenja volne. Ob koncu so si v grajskem atriju ogledali klasično marionetno predstavo Trnuljčica v izvedbi lutkovnega gledališča Fru fru.

V okviru junijskih prireditev na gradu Bogenšperk je v nedeljskem popoldnevu številne ljubitelje slovenske pesmi in ubranega moškega petja navdušil tudi koncert okteta Valvasor, ki ga vodi umetniški vodja Jože Vidic. Koncertni program je zaokrožil nastop zbora Valvasor v katerem prepevajo pevci okteta Valvasor in moške vokalne skupine pevskega društva Lipa iz Litije. Valvasorjev oktet in zbor Valvasor sta s tem koncertom počastila 320. obletnico prve izdaje knjige Slava vojvodina Kranjske, ki jo je napisal Janez Vajkard Valvasor, po katerem sta se sestava poimenoval ob ustanovitvi.

Drugič je na gradu Bogenšperk potekala tudi osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Kulturni program smo sklenili ob prijetnem druženju na grajskem dvorišču, ki ga je pripravilo Turistično društvo Šmartno. V čast 18. rojstnega dneva Republike Slovenije so se z gradu na svoje tradicionalno popotovanje podali tudi člani Valvasorjeve konjenice. To leto jih je pot peljala v zgodovinsko Škofjo Loko. V zlato knjigo, ki piše zgodovino najbolj uspešnih šmarskih šolarjev, pa so se ob koncu šolskega leta vpisali vsi tisti učenci, ki so vsa šolska leta veliko sejali in ob koncu devetletke tudi obilno želi.

Ker poletni meseci na grad privabijo lepo število domačih in tujih obiskovalcev, je Javni zavod Bogenšperk v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pred gradom postavil dvojezično informacijsko tablo.

Javni zavod Bogenšperk

---

Ob Mednarodnem muzejskem dnevu je na gradu Bogenšperk veliko število ljubiteljev umetnosti in prijateljev akademskega slikarja Jožeta Megliča pospremilo izid knjige o umetniku, ki je imel več kot tri desetletja svoj slikarski atelje na gradu Bogenšperk, kjer je nastala tudi glavnina njegovih del.

Ob predstavitvi monografije so si obiskovalci lahko ogledali dokumentarni film o slikarju Jožetu Megliču, vrata je odprla tudi priložnostna razstava, ki bo na gradu Bogenšperk do 21. junija 09. Z glasbo je izid očetove monografije pospremila pianistka Urška Meglič Sadiki. Monografijo, ki je izšla v samozaložbi Milene Meglič, je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Damir Globočnik, sourednik in avtor besedila o Megličevem likovnem opusu.

V monografiji je objavljen izbor 136 reprodukcij Megličevih slik iz omenjenih ciklusov ter nekaj risb, pastelov in grafik. V študijo o Megličevem slikarstvu so vključeni odlomki iz Megličevih besedil, radijskih intervjujev in televizijskega portreta. Objavljenih je nekaj Megličevih pesmi. Monografija obsega 120 strani. V sklepnem delu monografije so nanizani podatki o Megličevih samostojnih in skupinskih razstavah, udeležbah na likovnih srečanjih, nagradah in priznanjih ter bibliografija. Jože Meglič je bil član Društva slovenskih likovnih umetnikov in njegove sekcije za Zasavje. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1965. Razstavljal je na 43 samostojnih razstavah in na več kot 70 skupinskih razstavah. Njegova dela so v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Atelje je imel v gradu Bogenšperk. Stalni zbirki Megličevih del sta na gradu Bogenšperk in v knjižnici v Šmartnem pri Litiji.

---

Letos mineva 320 let, odkar je kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor izdal Slavo vojvodine Kranjske. Na gradu Bogenšperk, smo dogodek obeležili s predstavitvijo projekta celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske in odprtjem razstave Slava skozi čas, ki bo na gradu do 6. maja 2009.

Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, zbiratelj, risar in založnik, ob tem še vojak in poveljnik, član angleške Kraljeve družbe v Londonu, je pred 330. leti na Bogenšperku, izdal prvo , leta 1679 nastalo delo, ki nosi naslov Pasijonska knjižica. Od takrat je Valvasor v desetih letih življenja, in sicer med leti 1679 in 1689, skupaj izdal oziroma napisal šest topografskih ali historično-topografskih in troje poučno literarnih umetnostnih del. Kot vrh in hkrati sklep njegovega znanstvenega truda je leta 1689 izšla Die Ehre deß Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske).

Slava vojvodine Kranjske je danes eden izmed simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, polihistorsko delo, ki je izšlo v Nürnbergu v nemščini, napisano v gotici. Valvasor jo je napisal iz velike želje, da bi svojo domovino vsestransko prikazal tujini. Celotno delo zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Slava vojvodine Kranjske je tako prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja, in še danes vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela.

Natančno ob 320. obletnici, ko je 15. Aprila 1689 Valvasor v Slavo vojvodine Kranjske zapisal znamenito posvetilo Kranjskim deželnim stanovom, sta Zavod Dežela Kranjska in Javni zavod Bogenšperk predstavila projekt celostnega prevoda tega do danes še ne v celoti prevedenega dela v slovenščino. Prevod bo izšel tako v meščanski kot bibliofilski izdaji. Prva knjiga predvidoma izide 30. oktobra 2009 in nato vsako leto po en prevedeni del knjige, vse do leta 2013, ko kot zadnja izide knjiga s spremnimi študijami in stvarnim kazalom. Ob slovesnosti je ministrica za kulturo ga. Majda Širca otvorila priložnostno razstavo z naslovom Slava skozi čas, ki je nastala v Javnem zavodu Bogenšeprk in Zavodu Dežela Kranjska.

Kulturni program so sooblikovali interpretinja ljudske glasbe Ljoba Jenče, poznavalec starinskih glasbil Janez Jocif, istrsko izročilo je predstavil Marino Kranjac, zapela sta ljudska pevca zakonca Petrač, Valvasorjev čas na Blokah je predstavila skupina starosvetnih smučarjev, v čas izida Slave sta obiskovalce popeljala Valvasorjeva druga žena baronica Ana Maksimila Valvasor in grajski oskrbnik Jurij (Bojana Čibej, Matjaž Anžur).

Letos praznujemo okrogle Valvasorjeve obletnice:

• Pred 350 leti se je J. V. Valvasor odpravil na prvo potovanje po Evropi
• 340 let mineva, kar je dalj časa bival v Afriki (1669)
• Pred 330 leti je Trost vrezal Valvasorjev ekslibris: J.V. Valvasor je izdal prve knjige (1679)
• 320 let šteje prva izdaja monumentalnega dela Slava vojvodin Kranjske (1689)

---

Čarovniška zalega se je v tem letu močno namnožila, saj se je na gradu Bogenšperk zbralo preko 1000 čarovnic in čarovnikov. Kot vsako leto so se tudi letos čarovnice in čarovniki ter druga bitja podzemlja na zadnjo oktobrsko noč zopet zbrala na gradu Bogenšperk. V ustvarjalnih delavnicah so nastale čarobne palice, male lutke čarovnic, slikovite pobarvanke, kamnite buče in vrsta umetniško izrezljanih buč. Najpogumnejši so se na lov na čarovnico pripravljali v lokostrelski šoli in si ogledali podzemlje gradu Bogenšperk. Iz začarane kleti smo slišali strašne krike, najprej smo mislili, da so to kriki tistih, ki so se spustili v Valvasorjev rov, ki pelje do grajskega vodnjaka. Po raziskovanju smo ugotovili, da čarovnice tekmujejo za »najboljši čarovniški krik«. Ko se je noč spustila na grad, so čarovnice pokazale svoje veščine in med seboj izbrale »naj coprnico bogenšpersko«. Razglasili smo najlepše izrezljano bučo in si ogledali predstavo Janko in Metka ter nastop strašne čarovnice Agate. Ob koncu je zagorela grmada, ki pregnala letošnji mraz. V čudovitem ambijentu ob grajskem lipovem drevoredu za gradom so se vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu borili med seboj v petih viteških disciplinah- napadu na vrtečega viteza,streljanju z lokom,metanju helebarde,metanju zvezde in metanju sulice. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno. Uradni trening za nastopajoče se je pričel ob 13.00 uri.

Ob rednem zaključku sta imela prva dva viteza in prav tako druge dva viteza izenačen rezultat .Viteški boj za prvo,drugo in tretje mesto je bil nato prav spektakularen, vitezi in konji so blesteli v galopu in prikazali vrhunsko znanje. Obiskovalci in gledalci so bili na nogah in glasno vzpodbujali viteze v dodatnih bojih v veščinah in z orodjem ki so si ga vitezi sami izbrali. Nastopilo je kar 10 ekip.

Sočasno je potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce. Tudi na otroke se ni pozabilo- jahali so na manjšem konju, hodili s hoduljam, metali žogo iz blaga in se zabavali ob drugih otroških igrah. Organizirana je bila zanimiva in pestra srednjeveška tržnica.

---

Razstava kopij Valvasorjeve korespondence s Kraljevo družbo (The Royal Society) v Londonu je nastala ob praznovanju 320. obletnice Valvasorjevega članstva v tej instituciji in je bila prvič na ogled javnosti v prostorih Kraljeve družbe. Po razstavi v Londonu in na gradu Bogenšperk je bila v Cerknici tretja predstavitev Valvasorjevega dopisovanja s tajnikom Kraljeve družbe, četrtič pa je razstava 12. Marca 2009 odprla vrata na gradu Rajhenburg.

Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji (leta 895), ki je poznan po naprednem delu trapistov - menihov iz Francije, ki so grad preuredili v samostan ter po tem, da so Nemci med drugo svetovno vojno grad preuredili v preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Prav preko tega taborišča je odšlo na pot izgnanstva največ Slovencev - okrog 45.000. Po vojni so bili na gradu zapori, od 1968 dalje pa se grad spreminja v muzejski objekt. Grad je danes v lasti Občine Krško, ki nam je omogočila postavitev razstave v neposredni bližini mesta kjer je Valvasor sklenil svojo življenjsko pot. Zbrane goste je ob odprtju razstave nagovoril župan občine Krško Franc Bogovič, slavnostno je razstavo odprl župan Občine Šmartno pri Litiji Milan Izlakar. Ob otvoritvi je zbrane goste nagovoril tudi pobudnik razstave, generalni direktor za Evropo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanik Iztok Mirošič.

Razstava bo na gradu Rajhenburg do 28. Aprila 2009 in si jo lahko ogledate v odpiralnem času gradu.

Javni zavod Bogenšperk

---

Javni zavod Bogenšperk je letos četrtič predstavljal grad Bogenšperk kot poročno destinacijo na sejmu POROKA v Celju.

Na prvi letošnji pomladni dan – petek, 20. marca - sta sejemsko sezono v Celju odprla sejma Flora in Poroka. Tradicionalnima pomladanskima sejmoma se je čez vikend pridružil še sejem Altermed in Državni čebelarski posvet z mednarodno prodajno razstavo. Po podatkih družbe Celjski sejem d.d. je oba sejma skupaj obiskalo preko 20.000 obiskovalcev. Celjski sejem Poroka je edinstven v Sloveniji, saj na enem mestu ponuja vse kar potrebujeta bodoča mladoporočenca za svoj najlepši dan v življenju. Grad Bogenšperk se lahko pohvali z najdaljšo poročno tradicijo v Sloveniji in v letošnjem letu zaročencem nudi 5 poročnih protokolov in vrsto dodatnih storitev. Razstavni prostor smo pripravili v sodelovanju s podjetjem Žlička d.o.o.

Po ugodnih odzivih obiskovalcev sejma ter po uspešnem preteklem letu, ko se je na gradu Bogenšperk poročilo 196 parov, od tega kar 31 v parku gradu, se že veselimo živahnega sobotnega dogajanja in srečanj z mladoporočenci.

Javni zavod Bogenšper

---

Javni zavod Bogenšperk v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije ter Občino Krško ter JSKD območno izpostavo Krško vabi na odprtje potujoče razstave »Slovenec po domovini, Evropejec po duhu – Janez Vajkard Valvasor« na grad Rajhenburg. Odprtje razstave bo v četrtek, 12. marca 2009, ob 18 uri. Razstava bo na ogled do 28. Aprila 2009 v odpiralnem času gradu Rajhenburg.


Grad Bogenšperk se lahko pohvali z najdaljšo poročno tradicijo v Sloveniji. Ponudbo poročnih protokolov, grajskih slavij in možnosti za pripravo celotnega poročnega dne bomo predstavili tudi v okviru letošnjega sejma Poroka v Celju. Sejem POROKA poteka vzporedno s sejmom Flora in je edini tovrstni sejem v Sloveniji, ki na enem mestu ponuja vse kar potrebujeta bodoča mladoporočenca za svoj najlepši dan v življenju.

Vabljeni, da nas obiščete od 20. do 22. Marca 2009 na našem razstavnem prostoru v dvorani Celjskega sejma.

---

Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je pred slovenskim kulturnim praznikom slavnostno podarila faksimiliran natis Valvasorjeve grafične zbirke, Iconothece Valvasoriane, Občini Šmartno pri Litiji in Javnemu zavodu Bogenšperk.

V prijeten večer in v čas 17. stoletja je zbrane v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk z igranjem na arhilutnjo – baročno glasbilo - popeljal Boris Šinigoj. Svoje vtise ob zgodovinskem dogodku za občino in grad Bogenšperk je uvodoma strnil župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar. Zbirko je strokovno predstavil vodja projekta in urednik zbirke dr. Lojze Gostiša, o veličini opravljenega dela je spregovoril predsednik Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akadmiji znanosti in umetnosti, akademik dr. Matjaž Kmecl. Za faksimilirani in obenem znanstveno kritični natis Valvasorjeve grafične zbirke je poskrbela Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, aktivno delo za izdajo zbirke pa se je pričelo pred osmimi leti.

Janez Vajkard Valvasor je na gradu Bogenšperk za takratne razmere na Kranjskem hranil po vrednosti in obsegu izjemno knjižnico, v okviru lete pa tudi zbirko umetniških grafičnih listov, ki jih je leta 1685 uredil in zvezal v 18 zvezkov velikega formata. Valvasor je bil zbiralec z izrednim estetskim čutom tako so v zbirki tudi mojstrovine avtorjev, kot so Dürer, Callot, Rembrandt in podobni. Njihovi prizori prikazujejo svet in življenje v njem v 16. in 17. Stoletju. Na gradu Bogenšperk je ta strastni zbiratelj hranil tudi zbirko matematičnih, astronomskih in kartografskih instrumentov in druge zbirke, ki so se za razliko od Valvasorjeve knjižnice in grafične zbirke po njegovi smrti porazgubile. Potem ko so Valvasorja stroški izdaje njegovih knjižnih del pripeljali do tega, da je moral prodati dragoceno knjižnico, grafično zbirko, gradove in ostalo premoženje je dežela Kranjska izgubila izredno dediščino. Valvasorjevo knjižnico in grafično zbirko je kupil zagrebški škof Aleksandar Ignacij Mikulić in ju še danes hranijo v zagrebški Biblioteki Metropolitani.

Ohranjeni originali v Zagrebu so omogočili izdajo faksimiliranega natisa grafične zbirke, ki so jo poimenovali Iconotheca Valvasoriana. V sedemnajstih zvezkih velikega formata je objavljenih 7752 znanstvenokritično obdelanih grafičnih listov in risb znanih in neznanih nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja. Valvasorjeva zbirka je bila zložena v 18 zvezkov, a se je eden v 19. stoletju izgubil. Tudi v faksimilu ima zbirka 18 zvezkov, le da četrtega nadomešča znanstvenokritična predstavitev, pri kateri so sodelovali številni slovenski in hrvaški strokovnjaki.

Komplet grafične zbirke, ki nosi številko ena, se je tako vrnil na mesto kjer je zbirka nastala. Vodja projekta in urednik zbirke dr. Lojze Gostiša in predsednik Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja akademik dr. Matjaž Kmecl sta zbirko slavnostno predala županu Občine Šmartno pri Litiji Milanu Izlakarju in direktorici Javnega zavoda Bogenšperk, Joži Vovk. Drugi komplet zbirke se bo pridružil izvirniku v zagrebški škofijski Biblioteki Metropolitani, tretji potuje na sedež angleške Kraljeve družbe v London, četrtega je že podaril predsednik RS Danilo Turk predsedniku evropske komisije Jose Manuelu Barossu kot simbolno darilo slovenskega predsedovanja EU, petega dobi SAZU, kjer ima Valvasorjeva fundacija sedež. Skupaj je bilo natisnjenih 100 kompletov zbirke.

Da se danes Slovenija lahko ponaša s tem izjemnim založniškim podvigom in da je zbirka našla pot nazaj na grad Bogenšperk, se zahvaljujemo vodji projekta in uredniku zbirke, dr. Lojzetu Gostiši. Iconotheco Valvasoriano si boste obiskovalci gradu lahko ogledali v vitrini poleg originala Slave vojvodine Kranjske v Valvasorjevi delavni sobi.

---

Na zadnjo oktobrsko noč, 31. vinotoka, so se čarovnice zopet zbrale na gradu Bogenšperk.
Tudi to leto se je čarovniški rod na Kranjskem močno okrepil, saj je bilo na Bogenšperku zopet okoli 1000 čarovnikov, čarovnic, obiskovalcev in drugih mask. V prvem delu programa so otroci ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, kjer so izdelali lutko čarovnice ali duhca, izdelali čisto pravi čarovniški klobuk, se zavarovali s talismanom sreče ali so v začarani grajski kleti tekmovali v kričanju. Grajsko klet so to leto pomagali začarati mladi iz Mladinskega centra Litija, spretne roke članic Kulturno-umetniškega društva Vajkard pa so poskrbele za zanimive obrazne maske obiskovalcev in delavnico izrezovanja buč. Vsako polno uro se je skupina obiskovalcev podala na ogled začaranega gradu. Tudi to leto je grajska tržnica odprla svoja vrata in vabila k nakupu domačih izdelkov.

Mladi čarovniki in čarovnice so se v nadaljevanju programa s Čarovnico Lili iz družinskega gledališča Kolenc podali v lov za izgubljenim zakladom, sledilo je tekmovanje za najčarovnico Bogenšpersko, to leto je prepričala čarovnica Vijolična miška, ob koncu programa je s hojo po steklu in ležanju na ostrih žebljih navdušil fakir Mefisto. Večer so sklenili neustrašni ognjeni plesalci, ki so za atraktivno ognjeno predstavo poželi bučen aplavz. Ob koncu programa je zagorela grmada in tako smo sklenil prijetno druženje ob noči čarovnic na gradu Bogenšperk.

---

Vabljeni na Martinov sejem, ki bo v petek, 14. novembra 2008, od 10. do 18. ure v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Uradna otvoritev sejma bo ob 11. uri. V kulturnem programu bodo nastopili učenci OŠ Šmartno, otroci vrtca Ciciban in varovanci Doma Tisje.

Lepo vabljeni!

---

Razstava kopij Valvasorjeve korespondence s Kraljevo družbo (The Royal Society) v Londonu

V četrtek, 25. septembra 2008, je v prenovljenih prostorih gradu Bogenšperk direktor British Counil Slovenia, gospod Robert Monro, slavnostno otvoril razstavo kopij Valvasorjeve korespondence z angleško Kraljevo družbo iz Londona.

V uradni del dogodka je zbrane s pesmijo popeljala Ljoba Jenče, svobodna umetnica, ki se že dvajset let posveča zbiranju in poustvarjanju slovenskega ljudskega ustnega izročila. Doma je na Notranjskem, v osrčju Cerkniškega jezera. Ob prihodu na grad so obiskovalci slišali srednjeveške dude, na katere je igral glasbenik Janez Jocif, ki se s posebno pozornostjo posveča zbiranju in igranju na glasbila, ki so rekonstrukcije njihovih upodobitev na gotskih freskah slovenskih cerkva. V uradnem delu odprtja razstave Slovenec po domovini, Evropejec po duhu: J.V. Valvasor, so o pomenu dogodka spregovorili direktorica Javnega zavoda Bogenšperk, Joži Vovk, direktor Tehniškega muzeja Slovenije, dr. Orest Jarh, avtorica razstave mag. Martina Orehovec ter direktor British Councila Slovenia, gospod Robert Monro.

V nadaljevanju je s prebiranjem svojega prvega pisma angleški Kraljevi družbi obiskovalce za dobrih 320 let v preteklost starega gradu popeljal sam Valvasor. Iz velike raziskovalne vneme, odločnosti in ljubezni do domače zemlje je na gradu Bogenšperk s peresom v pismo zapisal prvo predstavitev naravnih znamenitosti dežele Kranjske, predstavil je sebe, svojo rodbino, dosedanje delo in načrte ter pismo poslal članom angleške Kraljeve družbe. Zaprosil je za članstvo v tej najstarejši in najuglednejši znanstveni družbi, ki ga je s članstvom počastila 14. decembra 1687.

Razstavo Slovenec po domovini, Evropejec po duhu – J. V. Valvasor smo v Javnem zavodu Bogenšperk v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije zasnovali kot celostno predstavitev osebnosti in dela enega najpomembnejših mož v slovenski zgodovini, ki je s svojim raziskovalnim delom že pred 320. leti postavil Slovenijo na znanstveni zemljevid Evrope. Razstava je bila prvič na ogled javnosti 23. aprila 2008 v prostorih angleške Kraljeve družbe v Londonu, in sicer ob slovesni predaji digitalnih kopij Valvasorjeve korespondence Republiki Sloveniji.

V ospredju predstavitve je ohranjena VALVASORJEVA korespondenca z angleško Kraljevo družbo s poudarkom na razpravi o Cerkniškem jezeru, ki je Valvasorju prinesla članstvo v najstarejši in najuglednejši znanstveni družbi te vrste na svetu. Valvasorjeva korespondenca s Thomasom Galeom, tajnikom angleške Kraljeve družbe, je potekala tri leta (1685-1688). Ohranila so se tri originalna Valvasorjeva pisma, med njimi pismo z razpravo o ulivanju kipov s tankimi stenami (1686) in pismo z razpravo o Cerkniškem jezeru (1687). Pet pisem je ohranjenih v prepisu.

Ohranjena korespondenca je izjemen dokument, ki priča o Valvasorjevi predanosti raziskovanju in znanosti z željo, da bi Evropi predstavil največje znamenitosti naše domovine. Bil je prvi učenjak z današnjega slovenskega ozemlja, ki je postal član Kraljeve družbe v Londonu. S svojo znanstveno razgledanostjo je bil v samem vrhu takratnega evropskega znanja. Kraljeva družba v Londonu je prva ustrezno ovrednotila in priznala Valvasorjevo delo, hkrati pa je bilo to edino priznanje za njegove znanstvene dosežke za časa življenja. Edino, vendar izjemno pomembno, saj se je s članstvom tudi formalno uvrstil med intelektualno elito svojega časa.

Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society v Londonu dokazuje, da smo Slovenci velik in plemenit narod, z močnimi in prepoznavnimi predniki, ki so pomembno prispevali ne samo k zgodovini naše dežele, ampak tudi Evrope in širše.

Razstava je potujoča in bo na gradu Bogenšperk do konca meseca novembra, že 3. decembra bo njeno odprtje v Cerknici. Na grad Bogenšperk se bo vrnila kot del stalne muzejske predstavitve Janeza Vajkarda Valvasorja.

---

Na GRADU BOGENŠPERK je v sredo, 10. septembra 2008, potekala predstavitev kandidatov SDS iz četrte volilne enote. Na predstavitvi je sodeloval tudi predsednik vlade Janez Janša.

---

V čudovitem ambijentu ob grajskem lipovem drevoredu za gradom so se vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu borili med seboj v petih viteških disciplinah - napadu na vrtečega viteza, streljanju z lokom, metanju helebarde, metanju zvezde in metanju sulice. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno. Uradni trening za nastopajoče se je pričel ob 13.00 uri.

Sočasno je potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce. Tudi na otroke nismo pozabili - jahali so na manjšem konju, hodili s hoduljam, metali žogo iz blaga in se zabavali ob drugih otroških igrah. Organizirana je bila zanimiva srednjeveška tržnica.

---

Skupaj z Zavodom za gozdove in TRD Kampelc se je predstavilo območje Lokalne akcijske skupine (LAS) “Srce Slovenije”. Srce Slovenije je geografsko zaokroženo območje v obliki srca med Veliko Planino in Radečami ter med Trojanami in Stično. Območje je v okviru sejma celovito predstavilo svojo turistično ponudbo: kulinariko, dediščino, turistične programe, doživetja, itd.
Sejemski dan Občine Šmartno pri Litiji je bil ponedeljek, 25. avgust 2008, ko so se predstavljali naši čebelarji, tamburaški orkester, društvo LAZ, Javni zavod Bogenšperk, za degustacijo vina je poskrbelo Vinogradniško društvo ŠTUC Šmartno, na povezanost krajev z bogato kulturno dediščino sta obiskovalce opozarjala Ana Maksimila Valvasor in grajski oskrbnik Jurij z Bogenšperka. Razstavni prostor v parku sejma si je ogledal tudi župan Milan Izlakar. Hvala Jarini, zadrugi za razvoj podeželja, za koordinacijo in pomoč pri uspešni predstavitvi območja »Srce Slovenije«.

---

Ob koncu šolskega leta in začetku počitniških dni odpira vrata vrsta slovenskih festivalov in drugih ponudnikov kulturnih prireditev. Na gradu Bogenšperk se je od 24. junija do 10. julija zvrstilo sedem prireditev, ki dajejo pečat kulturnemu utripu starega gradu.
S kulturnim programom smo počastili Dan državnosti, v zlato knjigo so se vpisali odlični šolarji OŠ Šmartno pri Litiji ter učenci Glasbene šole Litija Šmartno, na tradicionalno že 16. popotovanje smo pospremili Valvasorjevo konjenico in z uvodnim koncertom Melodij Dalmacije odprli tretje poletne grajske večere na gradu Bogenšperk.
Domači tamburaški orkester Šmartno, Mladinski orkester kulturnega društva Vipavski tamburaši in vokalni septet Fatje s'pod velba so na celovečernem koncertu navdušil publiko z izbranimi biseri dalmatinske glasbe. Otroški rompompom je tudi to leto zaznamovala grajska miška, ki je na ogledu gradu z otroci pokukala v grajsko kuhinjo in peč gospodinje Fanike. V ustvarjalnih delavnicah so nastali mošnjički, lutke iz naravnih materialov, pisane črke in šopki rož iz krep papirja. Ob koncu popoldneva se je rompompom zaključil s predstavo Od kod si, kruhek?, ki sta jo v grajskem atriju uprizorila člana gledališča Unikat. Prijetna druženja ob toplih večerih je sklenil koncert Nuše Derenda ob spremljavi pianista Boštjana Grabnarja. Koncert slovenske zimzelene popevke v izvedbi odličnih umetnikov je navdušil nekaj več kot 100 obiskovalcev.

---

Klub šmarskih in litijskih študentov že tradicionalno organizira sklop kulturnih prireditev s pomenljivim imenom Kulturni šok. V letošnjem letu se je tako v mesecu maju zvrstilo 5 prireditev, ki so jih študentje pripravili ob sodelovanju z javnimi zavodi. Grad Bogenšperk je gostil dva gledališka dogodka, ki sta izbrano občinstvo dodobra nasmejala, saj sta bili na programu komediji. Stend up commedy po vzoru ameriških komičnih nastopov pouličnih gledališčnikov sta pripravila komika Klemen in Klemen. Aktualne mladostniške teme sta predstavila na zanimiv in neposreden način. Preskok iz urbane komične igre pa sta v naslednjem večeru ponudili zabavni babici Štefka in Poldka, ki sta se vsaka na svoj način spoprijemali z življenjem v tehnološko naprednem svetu.

---

z GOSTI IZ ITALIJE IN MARIBORA Na gradu Bogenšperk je v nedeljo, 1.6. 2008 izzvenel vsakoletni pomladni koncert Pevskega društva Zvon Šmartno pri Litiji pod vodstvom Marjance Vidic. Pevci so s koncertom sklenili letošnjo pevsko sezono in obiskovalcem zaupali, da se na njihovem seznamu skladb do sedaj nahaja preko 280 pesmi. Ni obširen samo njihov repertoar temveč tudi krog prijateljev, ki so jih spoznali preko svojega nastopanja širom po Sloveniji. Na letošnjem pomladnem koncertu se jim je tako pridružil Mešani pevski zbor »Svoboda« Pobrežje Maribor ter tudi godba na pihala iz pobratenega mesta Telgate. Koncert je zbranim ponudil pestro programsko izbiro, ki jo je kronal nastop italijanskega tenorista z arijo Nessun dorma iz Puccinijeve opere Turandot.

---

Na pobudo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta so se 15.6.2008 na gradu Bogenšperk zbrali vsi ministri prve demokratično izvoljene in osamosvojitvene vlade. To je že tradicionalno srečanje, ki na pobudo in povabilo gospoda Peterleta poteka vsako leto v mesecu maju ali juniju. Letos smo skorajda celotno takratno ministrsko ekipo gostili na gradu Bogenšperk. Ministri so se opoldne zbrali v atriju gradu, nato pa v poročni dvorani prisluhnili koncertu, ki sta ga pripravila baritonist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem, člana tržaške operne hiše. Po krajšem ogledu gradu so se nekdanji ministri, med njimi Peter Vencelj, Jože Mencinger, Janez Dular, Rajko Pirnat, Jože Osterc, Alojz Janko in številni drugi umaknili na zasebno kosilo v grajsko Krčmo.

---

Javni zavod Bogenšperk je letos tretjič predstavljal grad Bogenšperk kot poročno destinacijo na sejmu POROKA v Celju.

Sejem je potekal vzporedno s sejmom Flora in sicer od 14. do 16. marca. Po podatkih družbe Celjski sejem d.d. je oba sejma skupaj obiskalo preko 17.000 obiskovalcev. Celjski sejem Poroka je edinstven v Sloveniji, saj na enem mestu ponuja vse kar potrebujeta bodoča mladoporočenca za svoj najlepši dan v življenju.

Grad Bogenšperk se lahko pohvali z najdaljšo poročno tradicijo v Sloveniji. V letošnjem letu smo še razširili ponudbo poročnih protokolov, grajskih slavij in možnosti za pripravo celotnega poročnega dne. Razstavni prostor smo pripravili v sodelovanju z Gostinstvom Dremelj, ki bo od aprila dalje najemnik grajske Krčme na gradu Bogenšperk.

Po ugodnih odzivih obiskovalcev se že veselimo vsakokratnega živahnega sobotnega dogajanja in srečanj z mladimi pari na gradu Bogenšperk.

---

Lansko leto je v parku gradu Bogenšperk dr. Janez Drnovšek na dan zemlje posadil drevo. Gibanje za pravičnost in razvoj se je v zahvalo in spomin svojemu ustanovitelju in duhovnemu učitelju zopet zbralo na gradu Bogenšperk in v grajskem parku posadilo lipo.

---

V petek, 9. novembra, ob 10. uri so se tudi to leto v Kulturnem domu odprla vrata tradicionalnega Martinovega sejma.

Martinov sejem smo pripravili v JZ Bogenšperk ob sodelovanju z Občino Šmartno pri Litiji. Obiskovalci so lahko kupili izdelke, ki so jih pridne roke rokodelcev, obrtnikov, vzgojiteljev in vzgojiteljic ustvarjale skozi leto. Na letošnjem sejmu se je predstavilo 21. ponudnikov iz občine Šmartno pri Litiji, Litije, Moravč in Ivančne Gorice. Zahvala velja vsem ponudnikom, ki so se odzvali vabilu kot tudi pevskemu zboru OŠ Šmartno, vrtcu Ciciban ter stanovalcem in zaposlenim v domu Tisje, ki so z lepimi pevskimi nastopi oblikovali kulturni program ob otvoritvi letošnjega Martinovega sejma. Za organizacijsko pomoč se zahvaljujemo Jarini z.o.o. Med zanimivo paleto ročnih izdelkov in kulinarničnih dobrot je gotovo vsakdo lahko našel izvirno darilo, ki mu je morda prihranilo zadrego v teh prazničnih dneh. Vrata sejma so se zaprla ob 19. uri, ko se je pričelo martinovanje na glavnem trgu v Šmartnem.

---

Na zadnjo oktobrsko noč so čarovnice zopet zavzele grad Bogenšperk.

To leto se je čarovniški rod močno okrepil, saj je bilo na Bogenšperku krepko preko 1000 čarovnikov, čarovnic, obiskovalcev in drugih mask. Skozi program prireditve je zbrane v vlogi Valvasorja popeljal Tomaž Lapajne iz gledališča Unikat. V prvem delu programa so obiskovalci ustvarjali v likovni delavnici, vžigali v les, rezljali buče, nakupovali na tržnici, si poslikali obraz ali si ogledali grad ob vodstvu grajskih coprnic. V kleti gradu so članice Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, zvestih sopotnikov čarovnic, obiskovalce poučile o njihovem pomenu za naše naravno okolje. Zbrano občinstvo je s čarovniškimi triki navdušil čarodej Saturno, sledila je predstava družinskega gledališča Kolenc, ob 18. uri pa so ob spremljavi tolkalne skupine Perkakšns zarajale čarovnice plesne skupine KIKE. Razglasili smo najlepšo izrezljano bučo ter izbrali naj coprnico Bogenšpersko za leto 2007. S svojimi spretnostmi je občinstvo prepričala mlada čarovnica z imenom Modri sneg. Kot se spodobi je na koncu zagorela grmada in čarodej Sturno je s srednjeveško magijo sklenil prijetno druženje ob noči čarovnic na gradu Bogenšperk.

---

V petek, 28. septembra, je na gradu Bogenšperk odprla vrata stalna razstava del akad. slik. Jožeta Megliča.

Janez Vajkard Valvasor je na gradu Bogenšperk ustvarjal in delal polnih dvajset let. V času njegovega bivanja na Bogenšperku je po večini nastal tudi njegov znameniti opus, ki ga preko sedmih muzejskih zbirk in sob spoznavajo obiskovalci gradu Bogenšperk. Na gradu je desetletja ustvarjal in delal še nekdo. Akademski slikar specialist Jože Meglič je imel v najvišji sobi v stolpu svoj slikarski atelje, kjer je ustvaril velik del svojega obširnega slikarskega opusa.
JOŽE MEGLIČ se je rodil leta 1939 v Lomu nad Tržičem. Iz Storžičeve dežele ga je slikarski talent vodil preko osnovne šole v Tržiču v gimnazijo in kasneje na Ljubljansko likovno akademijo. Diplomiral je leta 1964, leta 1966 pa končal še specialko za oljno slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju st. Bil je član Društva likovnih umetnikov Slovenije. Življenjska pot ga je nato popeljala naprej v Zasavje in nato v litijski konec. Poučeval je likovno umetnost na Osnovi šoli Šmartno pri Litiji, kar je velikokrat neizbežna usoda številnih slikarjev. Srce Jožeta Megliča je bilo bolj na strani samostojnega ustvarjanja. Ob pregledovanju njegove slikarske zapuščine ugotavljamo, da je ustvaril zares ogromno.
V petek, 28. septembra, je na gradu Bogenšperk odprla vrata stalna razstava umetnikovih del. Otvoritev je z glasbenim programom zaokrožila pianistka Urška Meglič Sadiki, vnukinja Eva je z recitacijo predstavila svoj spomin na dedka, z razmišljanjem o umetniku in njegovem delu pa je stalno razstavo odprl umetnostni zgodovinar prof. Janez Šter. Vljudno vabljeni, da si ogledate zbirko v prvem nadstropju gradu Bogenšperk. Si ali nisi umetnik. Imaš to v sebi ali ne. Akad. slik. Jože Meglič je gotovo imel. J. Vovk

---

Akademski slikar JOŽE MEGLIČ se je rodil leta 1939 v Lomu nad Tržičem. Iz čudovite Storžičeve dežele ga je slikarski talent vodil preko osnovne šole v Tržiču v gimnazijo in kasneje na Ljubljansko likovno akademijo. Diplomiral je leta 1964, leta 1966 pa končal še specialko za oljno slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju st. Bil je član Društva likovnih umetnikov Slovenije. Življenjska pot ga je nato popeljala naprej v Zasavje in nato v litijski konec. Poučeval je likovno umetnost na Osnovi šoli Šmartno pri Litiji – neizbežna usoda številnih slikarjev. Srce Jožeta Megliča je bilo bolj na strani samostojnega ustvarjanja. Na gradu Bogenšperk je imel več desetletij svoj slikarski atelje. Naslikal je ogromno!
Za svoje delo je prejel naslednje nagrade in priznanja:
Študentska majska nagrada,
dvakrat 1. nagrada na EX-temporu v Tržiču in enkrat v Ljutomeru,
Valvasorjeva plaketa občine Litija,
nagrada na Ex-temporu v Piranu.

---

V četrtek, 6. septembra je Javni zavod Bogenšperk organiziral obisk Ljubljane, Bogenšperka in Medije Egona Ehrlicha, Valvasorjevega n ovoodkritega potomca. Egon Ehrlich (1931) z Dunaja, upokojeni polkovnik avstrijske vojske, je Valvasorjev (1641 - 1693) potomec v osmem kolenu. Ehrlicha je kot Valvasorjevega potomca identificiral zgodovinar dr. Boris Golec, sodelavec Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Do pred kratkim je namreč veljalo, da je Valvasorjev rod izumrl, nato pa je dr. Golc odkril njegovo neznano hčerko Regino Kostancijo por. Dienersperg in sledil njenemu potomstvu do danes.
Zanimivo je, da je Golcu v ljubljanskih in graških arhivih uspelo izslediti Valvasorjeve potomce le do leta 1919 in bi iskanje mlajših rodov najverjetneje opustil. Tu pa mu je nehote priskočil na pomoč Egon Ehrlich, ki je le malo pred tem, konec leta 2006, na spletu objavil rodovnik svoje družine za dobrih dvesto let v preteklost. V njem je, ne da bi vedel, zajel eno vejo Valvasorjevih potomcev od polihistorjeve vnukinje dalje.

Ob vzpostavitvi osebnega stika z Ehrlichom se je izkazalo, da Valvasorjev potomec ni vedel niti nikoli slišal za znamenitega prednika. Po Evropi, večinoma v Avstriji, a tudi v Nemčiji, na Madžarskem in Finskem živi sicer še kakšnih dvajset Valvasorjevih potomcev.
Po sprejemu v Narodnem muzeju Slovenije ob 10.00, ogledu Valvasorjevega opusa v muzejski knjižnici in polihistorjevega spomenika v muzejskem parku je sledil sprehod po mestu do Valvasorjeve rojstne hiše. Ob 12.00 uri je na gradu Bogenšperk Ehrlicha s soprogo sprejel in pozdravil župan občine Šmartno pri Litiji, Milan Izlakar. Zatem si je Valvasorjev 6.krat pravnuk ogledal grad Bogenšperk in se potem odpravil še na grad Medija, kjer naj bi bil Valvasor tudi pokopan.

---

Razstavo je v petek, 07. septembra slovesno odprl g. Peter Svetik, dolgoletni prijatelj gradu Bogenšperk kot tudi rezbarja, kiparskega samorastnika Draga Koširja. V grajski galeriji je razstavljenih 38 reliefov, rezbarskih motivov iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Otvoritev so z glasbenim programom zaokrožili člani vokalno instrumentalne skupina Zagšmalit.


DRAGO KOŠIR se je rodil leta 1921 v Jelovcu pri Sodražici. Razstavlja že od leta 1948 in je do danes imel že več kot 60 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Zasnoval je zajetno število vsebinsko zaokroženih ciklusov pa tudi posamičnih kipov. Njegova ustvarjalnost je izredna, saj je že presegla število 3.000 del. Med zanimivejše upodobitve gotovo sodijo reliefi v lesu, ki jih je posvetil velikemu polihistorju Janezu Vajkardu Valvasorju. Tu se je naslonil na zgodovinarjeve upodobitve v Slavi in jih z marljivostjo in zanimivimi prijemi približal današnjemu človeku. Razstava teh reliefov združuje izjemen opus raziskovalnega dela polihistorja z umetniško navdahnjeno ustvarjalnostjo kiparja Draga Koširja.

---

Na poti po Sloveniji so se udeleženci ekipnega kolesarjenja po Sloveniji ustavili tudi na gradu Bogenšperk. Utrujeni kolesarji so se ohladili v grajski senci in se okrepčali z dobrotami, ki so jih ponujale stojnice Jarine z.o.o., društva za razvoj podeželja LAZ, kmetije Paternoster, čebelarstva Vozelj in Javnega zavoda Bognešerpk. Za dobro vzdušje je zaigrala harmonika, kmečke žene iz Kulturnega društva Javorje pa so zbranim prikazale prejo volne. Do Bogenšperka je prikolesarilo 21 ekip, ki so se na pot tretje etape podali iz Dolenjskih toplic proti Kranju. Gard Bognešerpk se je tudi tokrat izkazal kot kolesarju prijazna izletniška točka.

---

Tudi to leto se je ob areni za gradom Bogenšperk zbralo številno občinstvo, ki je navijalo za svoje viteze. Vitezi konjeniki so se pomirili tako ekipno kot posamično v petih disciplinah. Ob areni so si obiskovalci lahko kupili spomin ali uporaben izdelek iz srednjeveške tržnice, si ogledali prikaz ljudskih obrti, otroke je krog ali dva brezplačno ponesel bel poni, za spomin pa so lahko odnesli fotografijo z grajsko gospodo.

---

Konec leta 1687 je bil Janez Vajkard Valvasor izvoljen za člana Royal Society (Kraljevske družbe) v Londonu, najstarejše angleške akademije znanosti. Grajski večeri so bili to poletje tako posvečeni 320. obletnici tega prvega uradnega priznanja znanstvenega dela Janeza Vajkarda Valvasorja.
Grajske večere smo pričeli s predavanjem doc. dr. Borisa z naslovom: Nova odkritja o Janezu Vajkardu Valvasorju in njegovem prezrtem potomstvu. Najnovejše raziskave o znamenitem kranjskem polihistorju so osvetlile več manj znanih in prezrtih plati njegovega življenja.
Sledila je otvoritev razstave avtorja Janeza Weissa – Valvasorjeva Bela krajina. Razstava prikazuje podobo Bele krajine, njenih mest, trgov in ljudi, kot jo je v 17. stoletju doživel znameniti kranjski polihistor J.V. Valvasor (1641 – 1693) in nam jo posredoval v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689). Originalna dela so kljub njihovi pomembnosti za slovenski prostor izredno redko razstavljena in na ogled zato menimo, da je naša razstava izvrsten način kako omogočiti tesnejši stik s tem za naš prostor neprecenljivim delom. Razstavo so omogočili: Občina Črnomelj, Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije. Originalna Valvasorjeva dela so iz zbirke Boruta Žuniča. Razstava bo na gradu Bogenšperk do 30.07.2007.
Ob sodelovanju KD Glasbena matica Ljubljana, Javnega zavoda Bogenšperk in Občine Šmartno pri Litiji je nastal Večer slovenskega samospeva na ljudsko temo. Izbrušene vrhunce slovenske samospevne literature so poslušalcem predstavili odlični umetniki: Pija Brodnik – sopran, Jože Vidic – bariton, Urška Vidic – klavir. Vonj po morju in oljkah pa so nam v začetku julija pričarali člani tamburaškega orkestra KUD FS Javorje pod vodstvom Helene Vidic. Orkestru so se pridružili vokalni in instrumentalni solisti.
OTROŠKI ROMPOMPOM je staro in mlado popeljal v svet ustvarjanja z grajskim umetnikom Stojanom Schafferjem, najmlajši so zaplesali z otroško folklorno skupino OŠ Šmartno, si vsako polno uro ogledali grad z grajsko miško, ter se okrepčali pri grajskem kuharju. V Valvasorjev čas so vse popeljali Valvasorjevi mušketirji.

---

V okviru Mednarodnega dneva muzejev smo na gradu Bogenšperk v nedeljo, 20. maja, združili kar dva kulturna dogodka.

V prvem delu večera so se predstavili mladi umetniki Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Učenci solopevskega oddelka so prepevali ob spremljavi korepetitorke prof. Darje Mlakar, pridružile pa so se jim dijakinje godalnega oddelka, flavtistka ter organist. Ob koncu koncerta so zbrane poslušalce v Valvasorjevi knjižnici navdušili z Odlomkom iz scenske glasbe k Linhartovi veseloigri Matiček se ženi J.K. Novaka.
V drugem delu je v grajski galeriji sledila otvoritev likovne razstave skupine LILA (Litijski likovni atelje). Ustvarjanje v skupini, ki se srečuje enkrat tedensko v Šmarski osnovni šoli je predstavila ga. Joža Ocepek, kipar in slikar Zoran Poznič pa je o razstavi zapisal: »Vsaka posameznica in vsak posameznik doživlja širok spekter vizualne umetnosti na samosvoj, poseben način. Realistično slikarstvo, abstrakcija, torej na sploh modernistični pristop in forma na eni strani, in oljno slikarstvo, akrilne tehnike, risba, pastel, kiparska tehnika in kombinacija vseh naštetih so področje interesa naših umetnikov in umetnic. Naj vas dejstvo, da jih večina ni formalno likovno izobraženih ne zavede, kajti dela, ki so na ogled, govorijo o izredno poglobljenem analitičnem pristopu in radoživi študioznosti, ki se v nobenem oziru ne loči od akademskega pristopa.«
Razstava bo na gradu do 11. junija. Nabor likovnih del je prispevalo naslednjih 14. avtoric in avtorjev: Marija Bregar Hostnik, Maja Brilej, Gabrijela Hauptman, Berta Juvan, Dani Kunc, Marjeta Mlakar Agrež, Miša Murn Urankar, Joža Ocepek, Sonja Perme, Jelka Polak, Lidija Skubic, Marija Smolej, Pavel Smolej, Marijana Šušteršič.
Vsem, ki ste sodelovali in omogočili prijetno kulturno dogajanje na gradu Bogenšperk, se zahvaljujem.

Javni zavod Bogenšperk
Joži Vovk