Večino gradov je signiral Valvsor sam, v baker pa so jih vrezali Trost, Ritter-Vitezović in Mungerstorff. V svojskem slogu je izdelana vrsta nesigniranih bakrorezov. Grafike v tem topografsko-zgodovinskem delu so bile izdelane na gradu Bogenšperk v Valvasorjevem umetniškem grafičnem zavodu. Pozneje je Valvasor za svojo Slavo vojvodine Kranjske uporabil več kot dve tretjini sicer nekoliko odrezanih slik iz omenjenega albuma.
Topografia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa je izšla v Nürnbergu pri knjigarnarju Wolfgangu Moritzu Endterju. Delo ima v začetku 12 nepaginiranih strani, sledi velika panorama Celovca, ki jo je narisal sam Valvasor, 264 oštevilčenih listov z uvodnim opisom dežele in po abecednem redu razvrščene podobe in opisi krajev v nemščini. Vseh podob krajev je 230, če pa prištejemo še naslovni bakrorez, zemljevid Koroške in veliko panoramo Celovca, obsega topografija Koroške 233 bakrorezov.
Theatrum mortis humanae tripartitum je religiozno moralno didaktično delo v treh delih, ki govori o smrti in minljivosti življenja. Knjiga je kulturno zgodovinski in umetnostni spomenik, ki razkriva duhovno podobo tistega časa, polnega stisk. Avtor besedila v verzih je Valvasor, bakrorezec je Andrej Trost (16423-1708), avtor risb – predlog za bakroreze pa Janez (Ivan) Koch. Besedilo je bilo tiskano leta 1681 v Ljubljani, bakrorezi pa so bili odtisnjeni na Bogenšperku. Delo je izšlo 1682 pri tiskarju Mayrju v Salzburgu. Knjiga ima 256 strani in vsebuje 121 bakrorezov; izdaja je dvojezična - vsako grafiko pojasnjujejo Valvasorjevi verzi, zapisani v latinščini in nemščini.
Vrh in hkrati sklep Valvasorjevega znanstvenega truda je njegovo največje in najpomembnejše delo Die Ehre deß Herzogtums Krain (Slava vojvodine Kranjske), ki je izšlo leta 1689 pri Endterju v Nürnbergu. Delo je pisano v nemščini in razdeljeno na 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo 3532 strani in imajo še 24 prilog. Med besedilom je 528 slik. Delo je prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja.
